Po odmevnem intervjuju Cristiana Ronalda je britanski voditelj Piers Morgan za svojo oddajo povabil še Novaka Đokovića, 24-kratnega zmagovalca turnirjev za grand slam in enega največjih teniških igralcev vseh časov, ki pri 38 letih vstopa v zadnje faze svoje kariere.
V pogovoru sta se dotaknila številnih tem – od rivalstev in osebnih preizkušenj do vprašanja, kako želi, da se ga spominjajo po koncu kariere.

O statusu najboljšega vseh časov (GOAT)
Đoković, ki pri 38 letih vstopa v zadnje poglavje svoje kariere, se ni želel razglasiti za največjega igralca vseh časov. "Ne bom rekel, ali sem največji ali ne, ker ni moje mesto, da bi to rekel," je poudaril.
Ob tem je izpostavil, da bi bilo to nespoštljivo: "Bilo bi nespoštljivo do tistih, ki so tlakovali pot meni, Nadalu, Federerju in vsem drugim. Naš šport se je v zadnjih 50 letih močno preobrazil – težko je primerjati različna obdobja."
Kot poroča The New York Times, je Đoković med legende, ki so zaznamovale prejšnje generacije, uvrstil Johna McEnroeja in Björna Borga, svojega nekdanjega trenerja Borisa Beckerja pa označil za del svoje družine.

Tehnološki napredek in spremembe v tenisu
V pogovoru je Đoković poudaril, da so sodobni igralci deležni povsem drugačnih pogojev kot njihovi predhodniki:
"Loparji, žogice, podlage, spremljevalna ekipa, dostop do podatkov – vse to je povsem spremenilo način priprave in igre," je pojasnil.

Spomini na otroštvo in vpliv osebnih izkušenj
Đoković se je dotaknil tudi svojega otroštva v Beogradu med vojno na Kosovu, kar je po njegovih besedah odločilno vplivalo na njegovo osebnost in kariero: "Na igrišče ne stopim samo kot teniški igralec, temveč kot oseba, ki se mora spopadati z vsemi drugimi stvarmi, ki se dogajajo v zasebnem življenju – tistimi, za katere ljudje ne vedo in ne bi smeli vedeti."
Ob vprašanju, kako se spopada s stresom in pritiski, je Đoković pojasnil, da ga težki trenutki motivirajo in da zdaj išče pozitivno energijo namesto črpanja moči iz negativnih čustev:
"Pozitivnost je bolj konstruktivna energija. Spoznal sem, da želim v pozni karieri dati prednost družini – to mi je pomagalo spremeniti miselnost."
Družina kot največja motivacija
Eden najbolj čustvenih trenutkov intervjuja je bil, ko je Đoković spregovoril o svoji družini. "Ena največjih motivacij je, da oba moja otroka izkusita, da njihov oče zmaga na turnirjih za grand slam in da je tam zanju. Blagoslovljen sem, da sem to že večkrat doživel.
Z nasmehom je dodal, da bi bile njegove sanje odigrati tekmo proti sinu Stefanu, a da mu ne bi prizanesel: "Če bi igrala drug proti drugemu, bi ga moral premagati – brez milosti."

Zlata leta kariere in občutek praznine po uspehu
Kot vrhunec svoje kariere je Đoković izpostavil obdobje med letoma 2015 in 2016, ko je osvojil pet od šestih turnirjev za grand slam in se na šestem prebil do finala. Njegov izjemen rezultat v tem času je bil 126 zmag in le 9 porazov. "To je bilo obdobje, ko sem igral najboljši tenis svojega življenja. Mislim, da tega obdobja dominacije nihče v zgodovini ne bo presegel," je dejal.
A po vrhuncu je prišlo obdobje praznine: "Ko sem v drugi polovici leta 2016 izgubil formo, sem prvič občutil praznino. Po tolikšnih uspehih sem se moral znova vprašati, kaj me resnično motivira."

Kako želi, da se ga spominjajo?
Ob koncu intervjuja je Đoković spregovoril o pokojnem Nikoli Piliću, svojem dolgoletnem mentorju in trenerju, ki ga je imenoval svoj teniški oče:
"Človeške vezi, ki jih je pustil za seboj, način, kako je vplival na ljudi, to je tisto, po čemer si želim, da bi se spominjali tudi mene. Ne po številu naslovov, ampak po tem, kako sem ravnal z ljudmi in kako sem pomagal mladim, da rastejo."
V tem sklopu je Piers Morgan teniško legendo vprašal še, kaj si želi, da bi zapisali na njegov nagrobnik. "Človek, ki se je dotaknil src ljudi," je odgovoril Đoković. Pojasnil je tudi, zakaj.

"Eden od ljudi, ki mi je zelo pomagal pri mentalni moči, in eden največjih športnih psihologov vseh časov, dr. Jim Loehr, ki je delal s številnimi svetovnimi prvaki in igralci številka ena, tako v moškem kot ženskem tenisu. Eno njegovih glavnih vprašanj je bilo: Kaj bi želeli, da bi bilo napisano na vašem nagrobniku?
To je odlično vprašanje. In te spravi v razmišljanje, da se vprašaš, kako si želiš, da bi se te spominjali. Jaz bi si želel, seveda, zapisane tudi dosežke in rezultate ter krone in naslove – na to sem zelo ponosen. Tega ne morem prezreti. Zelo sem ponosen na to. Vse življenje sem trdo delal, da sem prišel do sem, kjer sem zdaj, in da sem del te razprave. Zato na to gledam z velikim ponosom," je dejal srbski teniški igralec.
Vir: Index & The New York Times





































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV