Nakup teniškega loparja. Kako izbrati pravega?

Ljudje smo vizualna bitja in se za nakup pogosto odločimo na podlagi videza izdelka. Tudi ko gre za športne rekvizite, kot je teniški lopar. Seveda bo ta prej ali slej odločil, a je treba biti previden, ko je videz tisti, ki nagne tehtnico na eno ali drugo stran. Veliko bolj pomemben kot videz loparja je namreč občutek, ki vam ga lopar daje. Če želite imeti lopar, kakršnega vihti Rafael Nadal, naj vas takoj razočaramo, da povsem enakega ne boste našli v prodaji, saj imajo vrhunski teniški igralci lopar prilagojen svojemu slogu igre, roki, predvsem pa znanju, ki ga sami (še) nimate. Tako boste dobili le lopar istega proizvajalca in barv. Kako zelo pomemben je občutek loparja v roki, je, ko boste drugega za drugim prijeli več različnih loparjev. Najbolj idealen scenarij pred nakupom je, da loparje pred končno odločitvijo testirate, a če vam ni do tega, se za nakup odločite na podlagi sledečih parametrov.

Pred tem pa še nekaj hitrih dejstev. Zlato pravilo teniških loparjev je, da več kot ta naredi za vas, manj imate sami vpliva na udarec. Tako kot pri fotografiji. Če imate fotoaparat na ''Auto'', imate precej manj vpliva na končni izid kot na ''Manual''. Omenjeno velja za lažje loparje z veliko glavo. Težji loparji z manjšo glavo medtem generirajo več moči, a morate biti zato tenisa precej bolj vešči. Recept za udarec je namreč kombinacija loparja, strun, hitrosti zamaha in izmaha. Večja kot je velikost glave loparja, večja je idealna točka udarca (t. i. sweet spot). In še nekaj hitrih dejstev. Teža in trdota okvirja vplivata na moč udarca in vibracije, ki se prenašajo na roko (trši okvir prenaša več vibracij na telo, težji okvir pa vibrira manj), manj napete (beri bolj elastične) in daljše strune pa ustvarjajo več moči, a dajejo manj nadzora nad žogico.

Ročaj loparja

Velikost ročaja ali v žargonu ''gripa'' naj bi bila sorazmerna z roko. Ročaji so označeni z oznakami, kot so L1, L2, L3 itd. (evropske velikosti), 4 1/8, 4 ¼, 4 3/8 (ameriške velikosti) oz. v milimetrih (105, 108, 111 mm itd.). Če vam to veliko ne pomeni, si lahko pomagate s praktičnim preizkusom, za katerega ne potrebujete izračunov. Lopar za ročaj primete tako, kot bi prijeli kladivo (t. i. ''hammer griff'' prijem). Pri tem mora biti za prst (kazalec) prostora med konicami prstov in dlanjo, ki objema ročaj. Na ta način ne morete zgrešiti velikosti loparja. Sicer pa debelino ročaja pozneje prilagajamo s prekrivnimi gripi (lahko navijemo tudi dva). Pri tem je treba vzeti na znanje, da ni smotrno igrati le z osnovnim gripom, saj je igranje manj udobno, pa še menjava je dražja. Če kupujete lopar za otroka, je treba biti še dodatno pozoren na dolžino ročaja, da je ta dovolj dolg, da ga lahko otrok prime z obema rokama. Sicer pa so za naprednejše igralce na voljo loparji s podaljšanim ročajem.

Velikost loparja

Ta je ključna predvsem pri nakupu teniškega loparja za otroka, načeloma pa tovrstno ustreznost loparja preverimo tako, da ga postavimo pokončno na tla, pri tem pa mora ročaj otroku segati do konice prstov ali malce čez.

Teža loparja

Čeprav loparji sami po sebi niso težki, je lahko tudi nekaj stogramski lopar pretežak za vas in z njim tvegate poškodbo. Tudi v tem primeru je veliko odvisno od vašega nivoja igre. Za začetnika je pomembno, da je glavnina teže v glavi loparja, kar v praksi pomeni, da večino dela opravi lopar in ne vaša roka, kar pomeni manj tveganja za bolečine.

''Sweet spot''

Vsak lopar ima t. i. sweet point, točko ali bolje predel, kjer je zadetek žogice optimalen. Gre za sredino loparja. Velikost tega je delno odvisna od velikosti glave. Loparji z večjo glavo imajo, logično, večjo tovrstno površino oz. je ta bolj razpršena. Ko napredujemo v znanju, je to manj pomembno, saj je naš udarec precej bolj točen. Če zadenete žogico na tem mestu, bistveno zmanjšate vibracije na roko in posledično bolečine.

Napetost strune

Učinkovitost loparja oz. udarca je v glavnem odvisna tudi od stopnje napetosti strun. Napetost namreč določa reakcije žogice ob udarcu. Za začetnike so primerne t. i. odprte strune (16 x 18 oz. 16 x 19), ki imajo elastičen vpliv na žogo. To daje udarcu veliko moč, a za ceno nadzora, ki je manjši. Naprednejši igralci uporabljajo t. i. celoten vzorec (npr. 18 x 20), udarec pa je bolj trd, saj je manj prožnosti pri stiku z žogico, zato pa imamo več nadzora nad samim udarcem. Bolj kot je torej struna napeta, boljša je kontrola.

Profil

Tudi profil doda svoj delež pri izhodni sili žoge, ko zapusti struno. Nizek profile ponuja več moči, a manj energije. Če prisegate na rotacijo žogice, loparji s širokim profilom niso za vas, saj tvegate, da boste večkrat zadeli okvir loparja. Pri zavrtinčenih (''spin'') udarcih namreč bolje nadzorujemo žogico z ožjim profilom. Pri tem ne gre zanemariti števila navpičnih strun. Manj kot jih je, večja bo rotacija.

Še nekaj praktičnih napotkov

Če imate kratek zamah in počasen izmah (zaključni del udarca), se odločite za nakup loparja z večjo glavo. Takšna je približno polovica vseh rekreativnih teniških igralcev. Če imate srednje dolg zamah in srednje hiter izmah, izberite srednje trd lopar. Za igralce z velikim zamahom in hitrim izmahom pa je primeren lopar z manjšo glavo in fleksibilnim okvirjem.