Leta 2020 prvo e-športno SP v kolesarstvu: se bo kolesarska smetana udaril še na trenažerjih?

Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je sklenila partnerstvo s podjetjem Zwift, ki je pred nekaj leti predstavilo popularno spletno igralno platformo za interaktivno kolesarjenje na trenažerju s katero se lahko iz udobja dnevne sobe pomerimo v navidezni dirki z najboljšimi kolesarji na svetu.

Zwift in UCI se s tem pridružujeta cvetoči gaming industriji, ki je zadnja leta v strmem vzponu in je domala čez noč postala milijardni posel. Profesionalni e-športniki postajajo vse večje zvezde in skoraj že uživajo status filmskim zvezdnikov. A če smo e-šport do sedaj povezovali bolj s strateškimi in bojnimi igrami, UCI in Zwift v e-šport prinašata pravi znoj, saj e-kolesarstvo prinaša enak vložek kot klasično kolesarstvo, če izvzamemo vplive okolja, saj je po fizični plati enako zahtevno.

Zwiftova kolesarska spletna platforma omogoča navidezno kolesarjenje, pri čemer se uporablja pravo kolo, medtem ko dogajanje spremljamo na zaslonu. Na voljo so nam dobro poznane znane trase, na katerih se lahko pomerimo proti svetovnim imenom kolesarstva, kot tudi navidezni trener, ki nam pomaga doseči zastavljene cilje. Če je bila do sedaj platforma več ali manj le popestritev monotonih treningov v zaprtem prostoru, zdaj postaja poligon, ki bo okronal nove junake. Zwiftova prva serijo s profesionalnimi kolesarji je bila KISS Super League.

Svetovno prvenstvo v e-kolesarstvu prinaša enako število dirk za kolesarje in kolesarke, enak denarni sklad za oba spola, ženske in moški pa bodo morali premagati enako razdaljo, kar je dobrodošla sprememba, saj bo prvenstvo v kantonu Vaud in Valais precej težje za moške kot ženske, saj bodo te vozile 34 kilometrov dolg kronometer in 123 kilometrov dolgo cestno dirko, medtem ko se bodo moški kolegi za naslov udarili na 46 (vožnja na čas) oz. 244 kilometrov (cestna dirka) dolgi trasi. Denarna nagrada je od leta 2016 za profesionalne kolesarke in kolesarje na svetovnih prvenstvih enaka.

''Največja lepota nove kolesarske discipline je, da imamo pred seboj nepopisan list in nimamo omejitev. Postavili bomo standarde za fair play in enakost,'' je dejal izvršni direktor pri Zwiftu, Craig Edmondson. ''Smo na začetku dolge in vznemirljive poti, saj želimo vzpostaviti novo in inovativno disciplino v kolesarstvu,'' se partnerstva veselijo pri Zwiftu.

Čeprav bo šlo za prvo e-kolesarsko svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvo, pa smo marca v Veliki Britaniji že dobili prve prvake v e-kolesarstvu, kjer sta to postala Rosamund Bradbury in Cameron Jeffers. ''Kot krovno telo moramo ostati odprti do tehničnih inovacij in sprememb ter ostati relevantni za celotno občinstvo. Zwiftovo platformo uporabljajo kolesarji vseh starosti in zmožnosti, v e-športu pa vidimo predvsem priložnost, da privabimo mlajše občinstvo.''

Za mnenje o novosti smo povprašali tudi priznanega blogerja in izkušenega kolesarja Mateja Zalarja. ''Cestno kolesarstvo je šport z dolgo tradicijo in težko sprejema novosti. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Yorkshiru je štafetni kronometer mešanih ekip doživel klavrno premiero. Nastopilo je samo deset reprezentanc in le malo zvezdnikov. V profesionalnem kolesarstvu so športniki vezani na pogodbe z ekipami in letno dirkajo od 60 do 90 dni, lahko celo več. Programi treninga so jasno določeni in vezani na določene dirke, zato bodo težko našli čas za dirkanje na trenažerjih,'' zaenkrat v tej novi disciplini (še) ne vidi zvezdnikov Zalar.

E-šport je milijardni posel in vkrcanje kolesarstva na gaming vlak bi lahko pomenilo, da bodo proračuni ekip še narasli in bo kolesarstvo tudi s finančnega vidika postalo konkurenčno športom, kot so tenis, košarka ipd. ''V kolesarstvu se, vsaj na najvišji ravni World Tour, obrača veliko, ogromno denarja, a profesionalne ekipe niso soudeležene pri delitvi zaslužka iz naslova televizijskih pravic. Več bi lahko naredile tudi na področju trženja svojih izdelkov – bidonov, dresov, kapic in podobnega. O tem, ali bodo v zasledovanju zaslužka ekipe stopile na vlak ešportov, si ne upam špekulirati, lahko pa rečem, da močno dvomim v to,'' je skeptičen Zalar.

Pa se zna zgoditi, da se bodo kolesarji raje osredotočili na svetovno prvenstvo v e-kolesarstvu, saj predstavlja manj tveganja poškodb? Zaradi donosne igračarske industrije bi lahko denarni skladi v e-kolesarstvu postali bolj mamiljivi, gledalci bi lahko kolesarje gledali v dvoranah ... ''Glavnina zaslužka profesionalnih kolesarjev je – za razliko od na primer tenisa – vezana na pogodbe s profesionalnimi ekipami. Smešno nizke nagrade na dirkah predstavljajo le manjši del njihovega zaslužka. Slabše plačani kolesarji, predvsem iz kontinentalnih ekip, bi morda lahko videli priložnost za boljši zaslužek tudi v tej obliki kolesarstva.''

''Na splošno dvomim, da bo ta oblika e-športa pritegnila velike množice gledalcev. Že za cestno kolesarstvo mnogi mislijo, da je dolgočasen šport in kaj naj si šele mislimo o potenju kolesarjev, ki na mestu gonijo v virtualnem okolju. Kolesarstvo nas navdušuje zaradi taktičnosti, nekatere privlačijo tudi posnetki naravnih in kulturnih znamenitosti, gre za nevaren šport, pri katerem sta pomembna pogum in spretnost. »Zwiftanje« ne vključuje ničesar od tega. Premalo poznam gaming, da bi lahko podal resno oceno, a rekel bi, da je kolesarjenje v virtualnem okolju za gledalce precej dolgočasno v primerjavi s kakimi akcijskimi igrami,'' zaključi Zalar.