Dokazano je, da so ljudje, ki redno kolesarijo na delovno mesto, v primerjavi z vozniki avtomobilov manj izpostavljeni tveganjem za nastanek srčno-žilnih bolezni, diabetesu tipa 2 in tveganju za prezgodnjo smrt.

Kolesarstvo je svoje korenine pognalo konec 19. stoletja in postalo družbeni fenomen. Sprva so se naokoli vozili predvsem z visokimi kolesi (t. i. lomilci kosti), kasneje pa so se uveljavila nizka kolesa. Na začetku je bilo kolo predvsem športni rekvizit, postopno pa se je uveljavilo tudi kot prevozno sredstvo. Danes je kolesarstvo eden najbolj priljubljenih športov in oblik rekreacije. V Sloveniji sta v zadnjem obdobju kolesarstvo in kolesarjenje na vrhuncu, saj še nikoli nismo imeli tako uspešnih tekmovalcev in prodali toliko koles in kolesarske opreme. Velike zasluge za to gredo Primožu Rogliču in Tadeju Pogačarju, ki v zadnjih letih pišeta kolesarsko zgodovino na največjih kolesarskih odrih. Največji med vsemi je zagotovo Dirka po Franciji (Tour de France), kjer si bosta Roglič in Pogačar letos tretjič zapored stala z oči v oči.

Francoska pentlja je spisala številne epske zgodbe, pretresali pa so jo tudi številni škandali. A kolesarji kljub temu ostajajo navdih. Eno od kolesarskih zgodb, ki seže naravnost v srca, je spisal Graem Obree, vrhunski kolesar, ki se je od nekdaj moral boriti za preživetje, pot do uspeha pa si je tlakoval tudi s kolesom iz odpadnih delov pralnega stroja. Njegovo življenjsko-športno zgodbo so filmski ustvarjalci spravili na filmski trak, film Leteči Škot pa si lahko ogledate na VOYO.

Največji škandali na Dirki po Franciji:

Afera Festina

Zloglasna afera Festina je izbruhnila junija leta 1998, serijo dopinških škandalov pa je sprožila policijska patrulja na francosko-belgijski meji, potem ko je ustavila belgijskega fizioterapevta Willyja Voeta in člana ekipe Festine, ki je v ekipnem vozilu prevažal večje količine prepovedanih substanc. To je pri policistih vzbudilo sum, kar je vodilo v preiskavo prostorov ekipe. Vodstvo je vedelo za nečedne posle in nekatere kolesarje celo sililo v jemanje prepovedanih substanc. Uradni zdravnik je kmalu za tem priznal sistematično zlorabo dopinga, vsi kolesarji Festine pa so bili izključeni iz Toura. Preiskovalci so pod drobnogled vzeli tudi druge ekipe in sledil je bojkot 17. etape Dirke po Franciji. Ekipe so se množično skušale znebiti prepovedanih snovi in jih splakovale v straniščih ter zapuščale dirko, češ da so obravnavani kot kriminalci. Od 189 kolesarjev jih je samo 96 prišlo do Elizejskih poljan. Tistega leta je skupna zmaga pripadla Marku Pantaniju, ki velja za enega najbolj spornih likov v kolesarstvu. Ta afera je bila eden od povodov za ustanovitev Svetovne protidopinške organizacije (WADA).

Lance Armstrong

Padli velikan kolesarstva je verjetno najbolj kontraverzna oseba profesionalnega kolesarstva. Poskrbel je za še večji črni madež na Dirki po Franciji kot afera Festina. Američan, ki se je zmagoslavno vrnil po borbi z rakom, je osvojil tedaj rekordnih sedem zaporednih zmag na Touru in bil domala aboniran na rumeno majico, a je po razkritju, da si je pri tem pomagal s prepovedanimi substancami, leta 2012 ostal brez vseh zmag. Med letoma 1999 in 2005 danes v zgodovinskih knjigah nimamo izpisanega zmagovalca Toura. Več o enem največjih škandalov v kolesarstvu si lahko ogledate v filmu Program, ki govori o irskem športnem novinarju Davidu, ki je posumil, da utegnejo biti kolesarke zmage Armstronga povezane z uporabo nedovoljenih poživil. Film je na ogled na VOYO.

Kondom

Belgijski kolesar Michel Pollentier je bil leta 1977 na vrhuncu svoje kariere. Osvojil je italijansko pentljo, leto kasneje pa oblekel tudi rumeno majico na Dirki po Franciji, potem ko je prvi prišel na sloviti prelaz Alpe d'Huez. A pot od raja do pekla je bila ekspresna, saj je sledila dopinška kontrola. Zdravstveno osebje je namreč ugotovilo, da želi Belgijec med urinskim pregledom goljufati, saj je imel v sebi prepovedane substance. Zdravnikom je želel podtakniti urin tretje osebe, ki ga je imel shranjenega v kondomu pod pazduho. Na njegovo žalost mu ni uspelo pretentati osebja, ki je zahtevalo, da dvigne majico. Bil je izključen iz dirke, s tem pa je bilo konec tudi njegove kolesarske kariere.

Tom Simpson

Pred več kot pol stoletja je svet pretresla novica o smrti Toma Simpsona, svetovnega prvaka v cestni dirki iz leta 1965 in nosilca bronastega olimpijskega odličja iz olimpijskih iger v Melbournu leta 1965. Bil je sploh prvi Britanec, ki je na ramenih nosil rumeno majico, zanj pa je bila usodna etapa na sloviti prelaz Mont Venteoux (trasa je vodila od Marseilla do Carpentrasa). Čeprav je sprva kazalo, da je umrl zaradi zastoja srca oz. izmučenosti, so pomembno vlogo odigrali tudi amfetamini in alkohol, čigar sledove so preiskovalci odkrili v njegovem bidonu. Bil je drugi kolesar, ki je umrl na Touru, pred tem je za posledicami padca leta 1935 umrl Španec Francisco Cepeda. Med nesrečniki je bil tudi Italijan Fabio Casartelli, ki je umrl po padcu leta 1995.

Navijaške smrti

Smrt na dirki po Franciji ni kosila samo med kolesarji, ampak tudi navijači. Leta 2000 je svet pretresla smrt 12-letnega navijača, ki ga je zbilo spremljevalno vozilo. Kolesarji so ga počastili z minuto molka. Leta 2002 je kolesarski svet pretresla še ena novica o smrti otroka. Tokrat je bil žrtev sedemletni Melvin Pompele, ki je v vasi Retgons spremljal 10. etapo. Ko je na drugi strani proge zagledal babico, je stekel čez cesto, v tistem pa je mimo pripeljala propagandna karavana in zbila dečka, ki je poškodbam podlegel. Prav tako je bila Dirka po Franciji usodna za 60-letno navijačico, ki jo je leta 2009 med prečkanjem ceste zbil policist na motorju.

Michael Rasmussen

Tour je leta 2007 v veliki meri zaznamoval doping. Francoska pentlja se je kopala v škandalih, največja zgodba pa je bil Danec Michael Rasmussen, ki je poskrbel za novo veliko črno piko Dirke po Franciji. Sloki Danec je po drugi zmagi na dirki povečal svoj naskok pred tekmeci, ki je po 16. etapi znašal že več kot tri minute. Vse je kazalo, da bo 33-letnik čez nekaj dni skupno zmago pospravil v žep. A sledil je šok. Domov ga je predčasno poslala kar lastna ekipa Rabobank, ker je lagal o tem, kje je treniral spomladi, ko je moral poročati o lokaciji treningov. Na ta način se je najmanj trikrat izognil doping kontroli, bil pa je tudi nedosegljiv za vampirje. Danec je pred izključitvijo devet dni nosil rumeno majico, že pred štartom Toura pa ga je hotela kaznovati danska zveza, a je vseeno lahko nastopil. Kasneje je dejal, da je bila celotna ekipa dopingirana in da se je do kortizola dokopal ob pomoči sotrpina Rolfa Sørensona. Tisto leto je bilo bolj kot o rezultatih govora o dopingu in mnogi mediji so Touru obrnili hrbet in nehali poročati o rezultatih. Objavljali so le novice o dopingu. Še pred štartom so zaradi dopinga seznama odpadla številna slovita imena, in sicer Bjarne Riis, Alessandro Petacchi, Erik Zabel, Danilo di Luca, Ivan Basso in Rolf Aldag, med dirko pa še Aleksander Vinokourov in Cristian Moreno.

Neotesani navijači

Navijači so sestavni del kolesarstva, ki seveda predstavlja določeno tveganje za kolesarje. Bližnjih srečanj, ki so povzročila kaos, je nešteto. Spomin na lansko potezo navijačice na Touru, zaradi katere je padla domala cela ekipe Jumbo Visme, je še kako svež. Ob veliki množici se kakopak najdejo takšni, ki prestopijo mejo navijaštva. Spomnimo se škandala z risalnimi žebljički iz 14. etape Toura leta 2012, ko je več kot tridesetim kolesarjem zaradi tega počila zračnica. Vrsto let pred tem, leta 1975, so navijači pomembno vplivali na končni razplet dirke, ko je sloviti Eddy Merckx naskakoval skupno že šesto skupno zmago, s čimer bi z vrha zmagovalcev z največ zmagami zrinil domačega matadorja Jacquesa Anquetila. To je šlo Francozom v nos, zato so se domačini ''Kanibala'' lotili kar s pestmi med etapo. Merckx je prejel udarec v obraz in ledvico med 14. etapo, v 17. pa je v lovu na Bernarda Theveneta še padel in si ob tem zlomil čeljust ter poškodoval koleno in komolec, dirko pa z velikimi mukami na koncu kljub vsemu končal na drugem mestu.

Vlak

Tehnološki doping ni novodben izum, pred obtožbami o elektromotorjih pa so se kolesarji posluževali drugačnih taktik. Sploh prvi zmagovalec Toura, Maurice Garin, je na primer do svoje druge zmage prišel s pomočjo vlaka. Bilo je leta 1904, ko smo, kot rečeno, spremljali drugo Dirko po Franciji. Omenjeni je v prvi etapi skupaj z Lucienom Pothierom pobegnil glavnini, in bil nagrajen s tem, da so ju na samem napadle štiri zamaskirane osebe. Ponoči naj bi ga tudi pretepli. Žrtev so bili tudi drugi kolesarji, ki so jim gledalci luknjali gume, nastavljali dele dreves, vanje metali kamne, da bi zmago omogočile drugemu kolesarju. Sicer pa so na podoben način kot Garin goljufali tudi nekateri drugi kolesarji, ki so del poti premagali s pomočjo motocikla ali avtomobila, ki jih je nevidno vlekel. Kasneje so Francozu rumeno majico vzeli, dobil pa je tudi dve leti prepovedi nastopanja, zmago so pripisali Henriju Cornetu.

Peter Sagan

Četrto etapo Toura leta 2017 je zaznamoval padec britanskega šprinterja Marka Cavendisha, ki ga je zakrivil Slovak Peter Sagan. Ta mu je v ciljnem šprintu nepravilno zaprl pot, potem ko ga je sunil s komolcem. Britanec je grdo padel, se pri tem poškodoval in dirko moral predčasno končati. Sagan je sprva prejel kazen v obliki kazenskih minut, naknadno pa ga je disciplinska komisija diskvalificirala. Poteza je razdelila kolesarski svet, saj mnogi niso mogli mimo preteklih spornih potez Britanca iz otoka Man.