Kolesarjenje: 5 presenetljivih koristi za telo in um

Slovenskih kolesarskih uspehov je bilo letos (spet) malo morje. So vas inspirirali, da bi se tudi sami preizkusili v tem športu? Nekatere gotovo so, večina pa nas je iskala izgovore, da smo lahko še naprej sedeli na kavču. Ker se vsaj na vročino ne moremo več izgovarjati, smo našli pet supermoči kolesarjenja, ki te bodo morda motivirale, da se končno spraviš v pogon.

Hipokampus, del možganov, odgovoren za spomin, je pri tistih, ki redno kolesarijo, dokazano večji. Med vožnjo kolesa se poveča pretok krvi – ne le v mišice, ampak tudi v možgane. Nekatere študije kažejo še, da imajo tisti, ki so redno kolesarili, manjše tveganje za razvoj demence. Tisti, ki se vsako jutro do pisarne zapeljejo s kolesom, znajo povedati, da se po takšni obliki transporta nekaj ur dejansko počutiš buden, prisoten in produktiven, celo bolj od kolegov, ki besno pijejo že peto kavo.

Tisti, ki redno kolesarijo, tudi bolje spijo in se zbujajo bolj naspani. Kolesarjenje pomaga regulirati cirkadiani ritem, kar pomeni, da se telo kolesarjev bolj pravilno zaveda, kdaj je dan in kdaj noč (le redko pač kolesarimo ponoči). Kardio, ki ga spodbuja vrtenje pedal, hkrati zniža kortizol, stresni hormon, ki nam krati kvaliteten spanec. Morda ena vožnja ne bo rešila kronične nespečnosti, redna praksa pa lahko popolnoma spremeni kvaliteto našega počitka.

Kolesarjenje ne znižuje le stresnih hormonov, ampak tudi spodbuja sproščanje dopamina, serotonina in endorfinov. To so na kratko hormoni sreče in dobrega počutja, ki povzročijo, da se bomo z vsakodnevnimi izzivi lažje spopadali in nasploh postali bolj prijetni ljudje. V kombinaciji z manjšo ravnjo kortizola ter izboljšano cirkulacijo dobimo tudi recept za splošno izboljšano zdravje in lažje soočanje s sezonskimi prehladi in gripami.

Za razliko od teka, ki sploh za kolena ni najbolj prijazen, je kolesarjenje za tvoje okostje zelo zdrav šport. Okrepi mišice okoli sklepov, ne da bi jim škodoval s pretiranimi obremenitvami. Kolesarjenje je torej idealna aktivnost tako za tiste, ki se soočajo s prvimi fizičnimi simptomi krize srednjih let, kot za tiste, ki še od srednje šole zdravijo tisto staro poškodbo. S kolesarjenjem veliko težje pretiravaš kot na primer s fitnesom ali gimnastiko, resne poškodbe pa so veliko redkejše (če odštejemo grde padce!).

Kolesarjenje predstavlja naravno protibolečinsko tableto. Med gonjenjem se namreč sprožajo endorfini, ki dokazano zmanjšajo občutke bolečine. Poleg tega ritmično premikanje nog spodbuja nekakšno meditacijo v gibanju, ki predstavlja odlično obliko čuječnosti za tiste, ki jim klasična oblika te vzhodne prakse ne odgovarja. Nezanemarljiv je še psihološki efekt; če s kolesom redno premaguješ strme klance, se pisarniški izzivi vsakdana nenadoma zdijo veliko bolj obvladljivi.

Kolesarjenje je ena najboljših oblik kardia, ki ne ustvarja le definiranih nog, ampak preprečuje bolezni, ohranja zdrave sklepe in zdravo glavo. Gre tudi za dostopen šport – če odštejemo očete v krizi srednjih let, ki za mesečne nekajkilometrske ture kupijo specialko za deset jurjev. V resnici bo že poceni in staro kolo, s katerim se vsak dan zapeljemo do službe, povsem dovolj, da dosežemo opisane pozitivne učinke. Čar kolesarjenja ni v dragi opremi, ampak v samem procesu gonjenja.