Leteči Japonec, ki ne pozna meja

Za 22-letnega Kobayashija, ki je še leta 2016 osvojil bron na mladinskem svetovnem prvenstvu, v isti zimi pa 23. januarja v Zakopanah debitiral v svetovnem pokalu, velja, da ni tipičen Japonec. Kot večina prebivalcev Dežele vzhajajočega sonca je zelo spoštljiv, nikakor pa ni skromen in zadržan.

Za skromnost tudi nima razlogov. Mladi Japonec v sezoni 2018/19 po mili volji obvladuje tekmece in po premierni zmagi novembra v Kuusamu jih je nanizal še sedem. Pot do uspeha pa nikakor ni bila lahka. Sin učitelja športne vzgoje iz Iwateja na severu Japonske, ki je najprej začel trenirati smučarski tek, je imel z vstopom v elito težave, saj se nikakor ni znašel. Preboj pa je napovedal lani z zmago v Wisli, pa tudi z dvema uvrstitvama v deseterico na zadnjih olimpijskih igrah v Pyeongchangu.

Letos je neustavljiv. Na enajstih tekmah je kar desetkrat stal na stopničkah, od tega je osemkrat slavil zmago.

In vse kaže, da ima Kobayashi kljub mladosti tudi jeklene živce. Že po tekmi v Innsbrucku je samozavestno dejal: „Ne znam si predstavljati, da me zdaj kdo lahko ustavi.“ Obenem meni, da je ulovljiv tudi rekord Petra Prevca, ki je v sezoni 2015/16 nanizal kar 15 zmag v eni sezoni svetovnega pokala. „Zakaj pa ne bi uspelo to tudi meni?“ je nasmejan izjavil Japonec.

Ob tem je zanimivo, da skoki Kobayashija kljub prepričljivim zmagam ne delujejo tvegano. Za razliko od številnih tekmecev pri svojih 173 cm na tehtnico spravi 60 kilogramov, kar je pri izračunu indeksa telesne teže več od številnih drugih. Trenerji pravijo, da je recept njegovega uspeha hiter prehod iz odskoka v popoln položaj za let, kjer prehiti tekmece, pri tem pa mu pomaga izredno ravnotežje. „Moj način je zelo stabilen in to lahko vedno znova ponovim,“ je avstrijska agencija Apa povzela skakalca.

Kobayashi razkriva, da se je na poti do uspehov največ naučil od že omenjenega Kasaija, ki je od njega starejši kar 24 let, skupaj pa nista le v reprezentanci, ampak tudi v klubu, ki ga podpira gradbeno in nepremičninsko podjetje. „Veliko me je naučil o življenju športnika, pa seveda tudi o tehniki skokov.“ Skokom se pravzaprav posveča neprestano, tudi v družini, kjer se s skoki ukvarjajo kar štirje otroci. „Ogledal sem si tudi posnetke številnih zelo dobrih skakalcev in se iz njih veliko naučil,“ je še dejal, a ni izdal imen svojih tekmecev, ki zdaj mrzlično študirajo tehniko Japonca.

Zelo pa je nanj vplivala tudi sezona 2016/17, ko ni osvojil točke svetovnega pokala. „Ko je Ryoyu razumel, da je treba narediti kaj več, kot le dirkati s hitrim Porschejem, se je obrnilo navzgor,“ je za dnevnik Tiroler Tageszeitung povedal Finec Janne Väätäinen, klubski trener Kobayshija. Glasba, moda in hitri avtomobili pa še naprej ostajajo konjiček novega skakalnega šampiona.

Ob uspehih pa Kobayashi prav tako ni pozabil reprezentančnega trenerja, 46-letnega Hideharuja Miyahire, sotekmovalca Noriakija Kasaija in edinega japonskega zmagovalca novoletne turneje Kazuyoshija Funakija (1998).

„Zelo mi pomaga,“ pravi športnik, bržkone pa je prednost Miyahire, da je izredno zadržan in miren, s čimer mlade športnike odvrača od neumnosti, ki se ponujajo na dolgih potovanjih po Evropi. Domotožje, ki se pojavi vsake toliko časa, pa mladi športnik premaguje predvsem s pomočjo starejšega brata Junshira, ki je prav tako član japonske izbrane vrste. Ta mu, pravi Ryoyu, pomaga tudi, da se po vseh medijskih in sponzorskih obveznostih, s katerimi se je kot serijski zmagovalec zdaj dodobra seznanil, lahko umiri.