Jamajška bob ekipa se vrača na olimpijske igre in tokrat ne gre le sodelovati

Ko človek omeni Jamajko, je verjetno zadnja stvar, na katero človek pomisli, sneg. No, ali pa tudi ne, potem ko je prav posebno olimpijsko zgodbo leta 1988 spisala jamajška bob ekipa, ki je nastopila na zimskih olimpijskih igrah v Kanadi (Calgary). Po 24 letih (nazadnje so nastopili na igrah leta 1998 v japonskem Naganu) se Jamajka vrača na kraj zločila, tokrat kar s tremi bob ekipami (v konkurenci štirisedov, dvosedov in ženskem monobobu), v Pekingu pa napovedujejo medaljo.

Po skoraj četrt stoletja bo barve karibskega otoka zastopal tudi moški kvartet, kar marsikomu obudi spomin na legendarni Disneyjev film Ledene steze (Cool Runnings), ki ga je navdahnil prav debitanski nastop jamajške ekipe v bobu konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in je bil sploh prvi nastop Jamajke na ZOI v zgodovini. ''Pričakujte ogenj na ledu,'' sporoča jamajška posadka boba, ki je pred igrami trenirala v Veliki Britaniji in napoveduje, da se bo domov vrnila z odličjem. Njen pilot bo Shanwayne Stephens, sicer pripadnik britanskih zračnih kraljevih sil.

Tudi nekateri člani prve zasedbe bob na ZOI so bili iz vojske, le da jamajške. Tokrat bodo poleg Stephensona v ekipi še Ashley Watson, Matthew Wekpe in Nimroy Turgott. Ti so med zaprtjem leta 2020 v mestu Peterborough trenirali tudi tako, da so po ulici porivali avto Mini cooper.

Film Ledene steze je navdahnil tudi 38-letnega Benjamina Alexandra, ki je odraščal v Angliji in bo sploh prvi alpski smučar na zimskih olipijskih igrah iz te tropske države. Nekdanji model in DJ se sicer s smučanjem ukvarja šele zadnjih šest let, potem ko se je z njim spoznal v kanadskem Whistlerju. Nastopil bo v veleslalomu in to kljub temu, da je na FIS lestvici v tej disciplini šele na 3.700. mestu, kar pa je dovolj, da se je kot Jamajčan kvalificiral na olimpijske igre. S slovenskim potnim listom te možnosti kakopak ne bi imel.

Kakšna pričakovanja ima? Pravi, da če bo v vsaki vožnji zaostal manj kot 20 sekund za najboljšim časom, bo to že lep uspeh. Dodaja, da ne bo skušal tekmovati z drugimi, ampak navdahniti prihodnje generacije podobno, kot je to uspelo omenjeni ekipi boba iz leta 1988. Dudley Stokes, eden od legendarne četverice, je pred leti dejal: ''V bob sem prišel, ker so mi rekli, naj grem. Takrat sem bil v vojski. Polkovnik mi je predlagal, naj grem in ker sem bil stotnik, sem ubogal ukaz.''

Ideja o jamajški bob ekipi je sicer zrasla na zelniku dveh ameriških poslovnežev leta 1987, ki sta živela na Jamajki. Jamajčane je tedaj trenirala ekipa mednarodnih trenerjev. Stokes je bob prvič videl manj kot pol leta pred igrami, njegov brat, ki prej ni bil nikoli v bobu, pa je moral v ekipo vskočiti le teden dni pred začetkom, potem ko si je eden od članov poškodoval roko. V treh dneh so Chrisa, ki je bil šprinter, naučili vse, kar znajo. Ekipa je na igrah doživela grdo nesrečo, a k sreči so jo vsi odnesli brez praske. Nastopili so v dvosedu, kjer sta Dudley Stokes in Michael White zasedla 30. mesto, v štirisedu pa so zaradi nesreče v četrti vožnji ostali brez uvrstitve. Kako bo tokrat, bo znano sredi februarja.