Četrt stoletja slovenske pentlje, dirke, ki je Rogliča izstrelila iz anonimnosti

Prva izvedba dirke Dirka po Sloveniji – tedaj še kot amaterske mednarodne etapne dirke – je potekala od 3. maja 1993 do 9. maja 1993. Krstno izvedno s sedmimi etapami in prologom v skupni dolžini 900 kilometrov v konkurenci 92 kolesarjev je dobil Boris Premužič pred Srečkom Glivarjem in Gorazdom Štangljem. 

Lansko slovensko pentljo je dobil Italijan Diego Ulissi, pred tem pa je dirko dobil slovenski kolesarski šampion Primož Roglič, ki je takrat še kot relativni neznanec v kolesarski karavani slavil tudi leta 2015. Domači kolesarji so 12-krat poskrbeli, da je zmaga ostala doma. Po dvakrat sta poleg Rogliča slavila še Jure Golčer (2006, 2008) in Mitja Mahorič (2003, 2004). Od Slovencev so dirko dobili še Janez Brajkovič (2012), Tomaž Nose (2007), Martin Derganc (2000), Branko Filip (1998) in Valter Bonča (1995).

"To je bilo takrat nekaj novega v naši mladi državi," je prve spomine na začetke dirke po Sloveniji v pogovoru s Slovensko tiskovno agencijo obudil Bojan Fink. "To je bilo nekaj, kar slovenski klubi nismo imeli. Že zaradi tega smo bili vzhičeni. Seveda so bile v tistih časih na sporedu nekatere druge kolesarske dirke na naših tleh, toda potem, ko smo dobili svojo državo, smo dobili še svojo dirko," dodaja prvi mož dirke po Sloveniji.

Vodenje dirke je prevzel leta 2002, ko je bila ta v zelo slabem finančnem stanju. Tega so po besedah Finka v dveh letih pokrili, a ne brez žrtvovanj vpletenih v organizaciji, ki so se odpovedali plačilu in pomagali pri preživetju dirke. Kolesarjem pa so lahko pred dirko leta 2002 le izplačali nagrade iz prejšnje izvedbe. Marsikaj se je v tem času spremenilo, dirka pa po mnenju Finka upravičeno zaseda ugledno mesto v koledarju Mednarodne kolesarske zveze (UCI).

Z njo je na slovenskih tleh preizkušnja drugega najvišjega svetovnega ranga (HC), kar dviguje veljavo in na ceste na sončni strani Alp privablja vse bolj ugledne kolesarje. "Prvi preboj dirke je prišel leta 2005, ko smo zaprosili za licenco prve kategorije in premaknili termin iz maja na junij. Obenem smo jo skrajšali na štiri etape ter si zagotovili boljše kolesarje. Zgledovali smo se po zelo močni dirki po Trentinu," se spominja Fink, ki dodaja, da brez zvestih sponzorjev ne bi prišli tako daleč.

Z vse večjim ugledom se je dvigal tudi profil dirke, ki so jo osvojili zvezdniki kot so Vincenzo Nibali, Jakob Fuglsang in Rafal Majka. Tudi med slovenskimi kolesarji dirka predstavlja odskočno desko za blesteče kariere. Pod takšne se lahko po uspehih na slovenski pentlji podpišejo Jan Polanc, Primož Roglič in Tadej Pogačar.

Drugi ključni preboj za dirko po Sloveniji je bil televizijski prenos športne medijske hiše Eurosport, ki oddaja v več kot 20 različnih držav. Proračun se je povečal in zdaj znaša okoli milijon evrov, saj prenos premikajočega se kolesarskega cirkusa stane veliko več kot tisti v dvoranah in na stadionih, pravi Fink.

"Vsako leto vrednost projekta narašča. Samo na programih Eurosporta si je dirko v neposrednih prenosih ogledalo med 14 in 16 milijonov ljudi, v kar niso všteti prenosi v drugih državah in preostalih štirih kontinentih ali ogledi vrhuncev in dogajanje na družabnih omrežjih," je dejal Fink, ki poleg same dirke v prenosih izpostavlja turistični vidik, ki ga nosijo kolesarske preizkušnje.

"Gledalci ne vidijo le bojev kolesarjev, ampak v desetih urah televizijskih prenosov na leto tudi, kakšna je kulisa. Države pa to seveda uporabljajo kot turistično orodje," dodaja prvi mož Tour of Slovenia, kot veleva mednarodni naziv največje kolesarske preizkušnje pri nas.

Kot taka nosi velik pomen tako pri nas kot v svetu, je prepričan Fink, ki izpostavlja tudi njen tekmovalni pomen, še toliko bolj za domače kolesarje. "Vprašanje, kako bi se končala kariera Primoža Rogliča, če ne bi osvojil Dirke po Sloveniji. Šele s to zmago, smo ga uspeli uveljaviti v svetu kolesarstva," je v pogovoru za STA še dejal Fink.

"Ko so ekipe štiri, pet dni v Sloveniji, imajo najboljši na svetu možnost tekmovati z našimi kolesarji, Slovenci pa imajo stik s svetovnim vrhom. Seveda so vedeli, da je denimo Tadej Pogačar dober, a tu so leta 2017 dobili še dokaz, da gre njegova kariera strmo navzgor," o odskočni deski za številne slovenske kolesarje razlaga Fink.

Letos ne bo odskočil nihče, saj je dirka zaradi novega koronavirusa odpadla, kar poraja vprašanje o trasi za naslednjo sezono. "Načrt za naprej je, da letošnjo traso skušamo izpeljati naslednje leto. Vendar bomo o tem razpravljali, ko se razmere jeseni umirijo," puške v koruzo ne meče Fink, ki večjih finančnih izpadov zaradi odpovedi ni občutil.

"Drugače bo. Kako drugače, pa bomo videli v športu videli v nekje dveh, treh mesecih, morda jeseni. Kepa se bo začela valiti počasi, lahko pa se zgodi, da bo čedalje večja. Zagotovo pa imamo manj prihodkov, to je jasno," je pristavil Fink, ki države ni zaprosil za finančno pomoč. Je pa je zadovoljen, da kotizacija za letošnjo izvedbo dirke velja tudi za leto 2021, kot je organizatorjem v torek sporočila UCI.

Za konec se je pomudil še pri vprašanju, o kakšni anekdoti v vsem tem času na čelu dirke. Spregovoril je o Primožu Rogliču, ki ga neizmerno ceni in za katerega je prepričan, da nikoli ne ponovi iste napake. Dober primer tega sega v jesen leta 2012. "Takrat smo se zmenili, da bo leta 2013 dirkal za nas. Toda že po dveh dneh nas je poklical, da ga je zbila ženska z avtomobilom in da je kolo uničeno. Njemu je bilo hudo zaradi vrhunskega kolesa, ki ga je imel le dva dni," je razlagal Fink in dodal: "Primož pač takšen je. Nikoli ne ponovi iste napake, zato tako hitro napreduje in zato je dobil dirko po Sloveniji leta 2015."