Tragična smrt športnika pretresla svet: Imel je samo 37 let

Arturo "Thunder" Gatti je bil eden najbolj karizmatičnih in srčnih boksarjev vseh časov. Čeprav ni bil tehnično popoln borec, je navduševal s svojo izjemno vzdržljivostjo, pogumom in željo, da v vsakem dvoboju preseže samega sebe. Njegova kariera je bila polna epskih bojev, njegovo življenje pa je bilo – tako kot njegovi dvoboji – polno drame in se je končalo tragično, v okoliščinah, ki še danes sprožajo številne polemike.

Rojen leta 1972 v italijanskem Cassinu, se je Gatti z družino kot otrok preselil v kanadski Montreal. Odraščal je v skromni delavski družini, a že zgodaj pokazal neustavljivo energijo in zanimanje za borilne veščine. Starši so ga zaradi njegove živahnosti vpisali na boks – odločitev, ki mu je za vedno spremenila življenje. Pri desetih letih je že sanjal o profesionalnem ringu in dokazal, da ima ne le talent, temveč tudi neuklonljivo voljo.

Po selitvi v ameriški New Jersey je začel resno trenirati in leta 1991 debitiral med profesionalci. Njegov slog – surov, agresiven, čustven – je občinstvo takoj osvojil. Leta 1995 je osvojil svoj prvi svetovni naslov v superperesni kategoriji (IBF), potem ko je premagal Tracyja Harrisa Pattersona. Hitro je postal eden najbolj priljubljenih boksarjev svoje generacije.

Največji pečat je Gatti pustil s trilogijo nepozabnih dvobojev z Mickeyjem Wardom med letoma 2002 in 2003. Te borbe mnogi še danes označujejo kot najbolj napete in srčne v zgodovini boksa – prepojene s krvjo, bolečino, a tudi spoštovanjem med tekmecema. Prav zaradi teh tekem je Gatti postal sinonim za boksarja z dušo.

Poleg Wardove trilogije je dosegel pomembne zmage proti Gabrielu Ruelasu, Wilsonu Rodriguezu in Leonardu Dorinu. Zaradi svoje nepopustljivosti in značilnega vztrajnega duha ga je revija The Ring večkrat razglasila za udeleženca borbe leta.

Leta 2007 se je Gatti upokojil z izjemnim izkupičkom – 40 zmag (31 z nokavtom) in devetimi porazi. Navijači, kolegi in športni novinarji so ga slavili kot zadnjega boksarja stare šole, ki se je boril iz časti, ne le zaradi denarja ali slave.

Po koncu kariere se je umaknil v zasebnost. Iz prvega zakona je imel hčerko Sophie, nato pa se je poročil z Amando Rodrigues, s katero je imel sina Artura mlajšega. Toda zakon je bil buren in poln prepirov.

Julija 2009 so Gattija našli mrtvega v hotelski sobi v Braziliji, kjer je dopustoval z ženo. Star je bil komaj 37 let. Na telesu so našli sledi boja, zato so Amando sprva obtožili umora. Kasneje so brazilske oblasti primer zaključile kot samomor – odločitev, ki še danes deli njegovo družino, prijatelje in oboževalce.

Mnogi verjamejo, da je bil Gatti žrtev nasilja in da resnica o njegovi smrti še vedno ni razkrita. Družino je kasneje doletela nova tragedija – njegov 17-letni sin Arturo mlajši je v Mehiki storil samomor.

Leta 2013 je bil Arturo Gatti posmrtno sprejet v Mednarodno boksarsko dvorano slavnih. Za številne ljubitelje boksa je bil več kot le športnik – bil je simbol srca, predanosti in nepopustljivosti. Njegove borbe z Mickeyjem Wardom ostajajo opomnik, da boks ni le šport, temveč tudi umetnost poguma in človečnosti.

Arturo Gatti bo za vedno ostal zapisan kot bojevnik, ki se ni nikoli vdal – ne v ringu in ne v življenju.

Vir: dnevnik.hr