Umrl pri 33 letih: usodni dvoboj mu je pred enajstimi leti spremenil življenje

Njegovo smrt je na družbenem omrežju potrdil njegov oče Richard Colón, ki je bil tudi njegov nekdanji trener.

Novica je močno odjeknila v boksarskem svetu. El Nuevo Día, eden ključnih portoriških medijev, je ob njegovi smrti spomnil, da je Prichard Colón po usodnem dvoboju več kot desetletje živel s hudimi nevrološkimi posledicami.

Colónova zgodba je bila še posebej pretresljiva zato, ker se je poškodba zgodila v času, ko je veljal za enega najbolj obetavnih mladih boksarjev.

Colón je bil pred poškodbo neporažen. Profesionalno kariero je začel leta 2013 in dobil prvih 16 dvobojev, od tega 13 z nokavtom. Pri 23 letih je bil zato v zelo dobrem položaju za nadaljnji vzpon med profesionalnimi boksarji.

The Ring navaja njegov končni profesionalni izkupiček 16 zmag in en poraz, pri čemer je bilo 13 zmag doseženih z nokavtom. Njegov zadnji nastop se je zgodil 17. oktobra 2015 v dvorani EagleBank Arena v Fairfaxu v ameriški zvezni državi Virginija. Nasproti mu je stal Terrel Williams.

Takrat še nihče ni mogel vedeti, da bo šlo za zadnji dvoboj njegove kariere.

Dvoboj proti Williamsu je trajal devet rund in se končal z diskvalifikacijo Colóna. V obračunu je večkrat prejel udarce v zadnji del glave, kar je v boksu prepovedano. Colón je na udarce opozarjal sodnika, vendar se je dvoboj nadaljeval.

Po podatkih portoriškega časnika El Nuevo Día je Colón po dvoboju odšel v garderobo, kjer se je njegovo stanje hitro poslabšalo. Bruhal je, nato pa se je zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili hudo možgansko krvavitev in opravili nujno operacijo.

Prav ta trenutek je končal njegovo športno kariero. Človek, ki je v ring prišel kot neporažen 23-letni boksarski up, se vanj nikoli več ni vrnil.

Posledice poškodbe so bile katastrofalne. Colón je po nujni operaciji padel v komo in v njej ostal 221 dni.

The Ring poroča, da je po dolgotrajni komi ostal s hudimi nevrološkimi posledicami in potreboval stalno pomoč.

Njegova družina je nato prevzela glavno vlogo pri dolgotrajni rehabilitaciji. El Nuevo Día je ob njegovi smrti podrobno opisal leta, ki jih je Colón preživel ob materi Nieves Colón. Ni več hodil in govoril kot pred poškodbo, družina pa je iskala načine, kako bi lahko čim bolj sodeloval pri vsakdanjem življenju in rehabilitaciji.

To ni bila kratka zgodba o okrevanju. Šlo je za skoraj enajst let dolgo življenje po poškodbi, v katerem je bila družina ves čas v središču njegovega sveta.

Colónov primer je skozi leta postal eden najbolj prepoznavnih primerov posledic poškodb glave v profesionalnem boksu. Pomembno pa je tudi, da so bile okoliščine njegovega dvoboja predmet uradne preiskave.

Leta 2016 je virginijski oddelek za poklicno in strokovno regulacijo po večmesečni preiskavi ugotovil, da ni bilo mogoče pripisati odgovornosti organizatorjem dogodka. The Washington Post je takrat poročal, da preiskava ni ugotovila kršitev, ki bi upravičevale ukrepanje proti odgovornim za izvedbo dvoboja.

Colónova družina je pozneje vložila tudi civilno tožbo zaradi okoliščin, povezanih z njegovo poškodbo. O posameznih pravnih vidikih so se v času po njegovi smrti ponovno pojavila poročila, vendar jih ni smiselno predstavljati kot dokončno ugotovljeno odgovornost posameznikov.

Njegov primer je medtem ostal pomemben tudi znotraj boksarske skupnosti. Svetovni boksarski svet ga je leta 2021 imenoval za častnega prvaka, kar je bilo priznanje njegovemu pogumu in dolgotrajnemu boju po poškodbi.

Po novici o njegovi smrti so se vrstili pokloni iz boksarskega sveta. Predsednik Svetovne boksarske organizacije Gustavo Olivieri je Colóna opisal kot človeka izjemnega poguma, vztrajnosti in borbenega duha, podobna sporočila pa sta objavila tudi Svetovni boksarski svet in Svetovna boksarska zveza. O odzivih boksarskih organizacij poroča tudi ESPN.

Toda Colónova zapuščina ni samo športna. Njegova zgodba je postala predvsem zgodba o družini, ki se skoraj enajst let ni odrekla upanju. Njegova mati Nieves je bila ves čas pomemben del njegove rehabilitacije, oče Richard pa je tudi po njegovi smrti javnost obvestil o njegovem odhodu.

Viri: ESPN; El Nuevo Día; The Ring; ABC News Australia; The Washington Post; Svetovni boksarski svet