''Naredili smo, kar smo morali. Ni bilo legalno, toda ne bi spremenil ničesar – pa če to pomeni izgubo denarja ali pot od junaka do bedaka,'' je v intervjuju Lance Armstrong: Next Stage (Lance Armstrong: Naslednje etapa) dejal osramočeni 47-letni kolesar.

"Ničesar ne bi spremenil. Ne bi ravnal drugače. Bi, a to je dolg odgovor.'' Armstrongu je mednarodna kolesarska zveza (UCI) zaradi dopinga črtala vse dosežke po letu 1996, letu, ko se je zmagovito vrnil na cesto po življenjski zmagi nad zahrbtnim rakom.

Danes trdi, da bi uspel zmagati tudi brez dopinga, če takrat doping ne bi bila prevladujoča praksa v športu. Pri tem je boj čistega kolesarja z dopingiranci primerjal z borbo z nožem proti pestem.

"Ena napaka je vodila k drugi in posledično do enega najbolj kolosalnih zlomov v zgodovini športa. Toda iz tega sem se veliko naučil," ničesar danes ne obžaluje Američan, ki se je izpovedal Miku Tiricku z NBC-ja in danes ne kaže s prstom na druge. ''Sam sem bil tisti, ki se je odločil za to, kar sem naredil.''

"Vedel sem, da gremo v boj z noži, ne le pestmi. Imel sem nože, a nekega dne so se prikazali s pištolami. Takrat sem si rekel, ali greš domov v Plano, v Teksas, in ne veš kaj storiti, ali pa greš v trgovino z orožjem. Odšel sem v trgovino z orožjem, nisem želel domov,'' je pojasnil trenutek, ko je prestopil na temno stran. Leta 2012 je bil dosmrtno izključen iz vseh kolesarskih tekmovanj. Njegov rabelj oz. Juda Iškarijot je bil nekdanji sotekmovalec Floyd Landis, Armstrong pa se je, potem ko je bil dokončno stisnjen v kot, prvič javno izpovedal pred Oprah Winfrey in očmi svetovne javnosti januarja 2013, ko je priznal čisto vse.