Tako je danes videti hudo bolna slovenska atletinja

Naša nekdanja atletinja, državna prvakinja in slovenska športnica leta 2001 Alenka Bikar ima za sabo težko obdobje, saj nekdanja tekačica na kratke proge boleha za avtoimunsko boleznijo, ki prizadene optični živec, zaradi katere je za nekaj časa obležala in ni mogla hoditi. S pomočjo zdravnikov in fizioterapevtov se ji je uspelo postaviti na noge, a bo morala do konca življenj jemati zdravila, saj bolečine ne bodo izginile. Pri 49 letih je tako že invalidsko upokojena, potem ko so ji pred tremi leti sprva začele noge klecati v kolenu, kmalu zatem so ji diagnosticirali vnetje segmentov hrbtenjače.

Tekačica je enega največjih uspehov v karieri dosegla leta 2000, ko je na evropskem dvoranskem prvenstvu osvojila srebrno odličje v teku na 200 metrov. Slovenske barve je zastopala na treh olimpijskih igrah. Njen najboljši rezultat je 13. mesto leta 1996 v ameriški Atlanti. Tekmovalne čevlje je v kot postavila leta 2008, ko se je atletsko upokojila. Če se je na športni poti ustavila sama, pa jo je v življenju pred leti ustavila zahrbtna bolezen neuromyelitis optica (NMO), s katere se bori poltretje leto.

Na začetku borbe z boleznijo ni mogla hoditi. Danes brez zdravil ne more funkcionirati, čeprav se zaveda njihovih stranskih učinkov, zato brez njih skuša zdržati kar najdlje. Ker je bolezen udarila s tako močjo, bodo bolečine vedno prisotne. Te čuti od pasu navzdol, stopnjujejo pa se proti večeru.

Nekdanja atletinja je za revijo Jana dejala, da čuti mravljince v nogah ves čas, in dodala, da je bila sprva skeptična do tega, da bi se glede tega javno izpostavila, saj da to verjetno nikogar ne zanima, opogumilo pa jo je dejstvo, da lahko njena zgodba pomaga nekomu drugemu, ki je v stiski, in ljudem sporoči, naj nikoli ne obupajo. Njej je pri borbi pomagala športna mentaliteta, pomaga pa si tudi s telovadbo in razgibavanjem. Pravi, da je danes že precej bolje, da pa še "ni čisto dobro", še beremo v Jani. Danes spet lahko preteče svojo priljubljeno razdaljo, potem ko je na rehabilitacijo odšla s hojco – v Soči in na nevrološki kliniki se je skupaj zdravila nekaj manj kot pol leta, nato pa ob pomoči terapevtov sama prevzela rehabilitacijsko krmilo – zato pa je danes toliko hitrejša na stezi njena hčerka Pika Bikar Kern.

Iz arhiva: