70 let pozneje: je bil Hillary res prvi, ki je stal na vrhu Mount Everesta?

Šlo je za enega največjih dosežkov, vzpon pa je veljal za pravi mejnik v zgodovini človeštva. Seveda Hillary in Tenzing nista bila prva, ki sta se odpravila proti vrhu, a vsem ekspedicijam pred njima je spodletelo. Streho sveta so skušali osvojiti že 30 let pred tem, a iz Tibeta, saj je bil za zahodnjake Nepal takrat nedostopen.

Izziv je gora človeku predstavljala sicer že vse od leta 1885, ko je predsednik britanskega alpinističnega društva, Clinton Thomas Dent, namignil, da je vzpon možen. Prvi vzpon je bil kakopak stvar prestiža, podobno kot odhod na Luno. Pred omenjeno dvojico se je proti vrhu odpravilo kar osem odprav, najbolj pa duhove buri tista iz leta 1924, ko se je Mount Everesta lotil britanski alpinist George Leigh Mallory. Ta se je na goro odpravil zato, "ker je tam" (Because it's there). Vzpona se je lotil z Andrewom Irvinom, ni pa jasno, ali se je dvojica ponesrečila pri vzponu ali sestopu.

In če ste mislili, da sta Hillary in Tenzing vse skupaj počela v lastni režiji, se pošteno motite. Pri ekspediciji je sodelovali preko 400 ljudi, opreme pa je bilo za 4,5 tone. Čeprav je vrh dosegel samo en šerpa, pa jih je v celoti sodelovalo 20 in še 362 nosačev. Kaj lahko pa bi vrh prva dosegla druga dvojica. V sklopu iste odprave sta se namreč proti vrhu po navodilu vodje odprave, Johna Hunta, sprva prva podala Tom Bourdillion in Charles Evans, vendar sta morala zaradi težav s kisikom mesto odstopiti dvojici Hillary in Tenzing. 29. maja 1953, ko sta slednja dosegla vrh, so Hillaryju čez noč pred šotorom zmrznili čevlji in jih je pred odhodom dve uri tajal na štedilniku. Njuna zadnja ovira je bil odsek, ki je danes znan kot Hillaryjeva stopnja, gre pa za navpičen alpinistični odsek med južnim vrhom Mount Everesta (8754 m) in vrhom Mount Everesta (8844,43 m).

Na vrh je prvi stopil tedaj 34-letni Hillary, čeprav tega fotografija ne izpričuje, saj je na njej le Tenzinga, ki pa ni znal fotografirati. Na vrhu sta v sneg zakopala sladkarije in križec. Na tej višini je 66 odstotkov manj kisika, kot smo ga vajeni in že najmanjši napor je lahko izredno težak. Redek zrak vpliva tudi na sprejemanje odločitev, zato le redko komu uspe vzpon brez dodatnega kisika. Leta 1978 je to kot prvemu uspelo Italijanu Reinholdu Messnerju, ki mu je dve leti kasneje uspel še prvi samostojni pristop. Leta 1979 sta na vrh kot prva Slovenca priplezala Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik. 13. maja je minilo natanko 40 let od tedaj. Šlo je za jugoslovansko odpravo pod vodstvom Toneta Škarje. Kot prva sta se spopadla z zahodnim grebenom, ki je še danes najtežja smer. Najlažja je sicer iz Južnega sedla (Nepal). Štremfelj je vrh osvojil tudi z ženo, s čimer sta se z Marijo v zgodovino zapisala kot prva zakonca, ki sta osvojila Mount Everest. In kar ni uspelo Britancem, je Acu Pepelniku, ki se je na vrh odpravil s Tibeta. Še en Slovenec – Davo Krničar – je leta 2000 pisal zgodovino, saj je prvi neprekinjeno presmučal vso smer z vrha do baznega tabora. Hillaryju je kraljica Elizabeta II. podelila viteški naslov, zato ga naslavljamo s ''Sir''.

Danes se proti vrhu strehe sveta vije reka alpinistov. Reinhold Messner je že pred leti svaril: "Alpinizem je postal turizem in šov. Komercialni izleti na Everest so še vedno nevarni, čeprav organizatorji strankam vseskozi ponavljajo: Ne skrbite, vse je organizirano." Leta 2018 se je na vrh povzelo več kot 700 alpinistov. Samo letos je gora vzela že sedem življenj. Pristop je možen z dveh strani. Jugovzhodni greben je tehnično lažji, pot pa poteka po nepalski strani. Ta stran je bila uporabljena tudi pri prvem pristopu. Tu je tudi več pristopov, saj je Tibet, prek katerega poteka pot čez severozahodni greben, za tujce od leta 1949 praktično nedostopen.

Nedavno so bila na dražbi naprodaj pisma, ki jih je tik pred finalnim vzponom napisal mož iz Aucklanda, Hillary, in v katerih je izrazil svoje strahove in poslednjo željo, če se mu kaj zgodi. V pismih je prosil, da v primeru, da se ne vrne domov, poskrbijo za njegovo mamo, opremo pa podarijo novozelandskemu alpinističnemu klubu. V četrtem, zadnjem taboru, je bratu Rexu napisal še: ''Pred nama je zahtevna naloga. Z opremo precej eksperimentirava. Če bo šlo kar koli narobe, prosim, upoštevajte moji poslednji želji. Pazite na mamo in podarite opremo plezalnemu klubu. Vem, da zvenim morbidno. Kljub temu pa pričakujem, da bom že novembra ponovno pri panjih," je zaključil Hillary, ki je bil po poklicu čebelar.