Skrivnost razrešena: kaj je v resnici zlata krogla z dna oceana?

Zlata, približno deset centimetrov velika krogla je bila odkrita na globini okoli 3250 metrov v Aljaškem zalivu. Po poročanju NOAA Ocean Exploration je bil objekt opažen med raziskovalno misijo z daljinsko vodenim vozilom Deep Discoverer, ki deluje v popolni temi, kjer sončna svetloba nikoli ne prodre.

Kot navajajo raziskovalci NOAA Fisheries, je bil prizor izjemno nenavaden, saj je objekt sijal v močni svetlobi podvodnega robota in bil videti kot nekaj povsem neznanega.

Ob odkritju so znanstveniki najprej menili, da gre morda za jajčno lupino globokomorskega organizma ali ostanek spužve. Po poročanju Science News so takšne napačne interpretacije v globokomorskih raziskavah pogoste, saj številni organizmi še niso opisani.

Na neposrednem prenosu raziskave je eden izmed znanstvenikov celo dejal, da ne vedo, kaj točno opazujejo, saj je objekt imel luknjo, kar je sprožilo dodatna vprašanja o njegovem nastanku.

Po tem, ko so objekt previdno odstranili z morskega dna, so ga raziskovalci odpeljali v laboratorij Smithsonian Institution. Kot poroča National Geographic, je analiza pokazala, da ne gre za jajčno strukturo ali spužvo, temveč za tkivo morskega organizma.

Znanstvenik Allen Collins iz NOAA je poudaril, da je šlo za izjemno zahteven primer, ki je zahteval kombinacijo morfoloških, genetskih in bioinformacijskih analiz. Kot navaja Smithsonian Ocean, je bila identifikacija otežena zaradi prisotnosti številnih mikroorganizmov, ki so onesnaževali vzorec DNK.

Po več letih raziskav so znanstveniki končno ugotovili, da gre za del ožigalkarja vrste Relicanthus daphneae. Ta globokomorski ožigalkar spada med redke in slabo raziskane organizme, ki živijo v ekstremnih razmerah oceanskega dna.

Po podatkih NOAA Ocean Exploration imajo nekateri predstavniki te vrste lovke, ki lahko zrastejo tudi več kot dva metra, kar jih uvršča med bolj nenavadne prebivalce globokega morja.