Na človeško meso se je gledalo na dva načina – enako kot na živalsko beljakovinsko hrano ali kot na del spiritualnih ritualov. Izpostavljamo 10 primerov kanibalizma po svetu, ki se začne v daljni prazgodovini in sega vse do sodobnega indijskega kulta.

10 primerov ljudožerstva po svetu 

1. Naši prazgodovinski predniki

Zgodovina kanibalizma sega daleč nazaj. Študija, objavljena leta 2019 v Journal of Human Evolution, omenja, da so pred približno 900.000 leti na ozemlju današnje Španije prakticirali kanibalizem tudi starodavni sorodniki človeka (Homo antecessor). Raziskovalci menijo, da so bili Hominini precej lahek plen.

2. Neandertalci: naši novejši prazgodovinski predniki

Tudi naši bližnji in novejši sorodniki, neandertalci, so bili občasno kanibali. Arheologi so odkrili dokaze o kanibalizmu neandertalcev na različnih mestih po svetu, vključno z jamo v El Sidronu v Španiji, jamo v Moula-Guercyju v Franciji in nazadnje v jami v Belgiji. Poleg kanibalizma so neandertalci iz ostankov svojih rojakov izdelovali tudi orodje. 

3. Pleme Biami iz Papue Nove Gvineje

V Papui Novi Gvineji je nekaj osamljenih kultur, za katere je znano, da so v njih ubijali in jedli lastno vrsto. A kanibalizma naj ne bi izvajali že nekaj desetletij. Leta 2011 je britanski televizijski voditelj Piers Gibbon obiskal pleme Biami – skupino, ki je bila znana po kanibalizmu in je bila o tem tudi pripravljena spregovoriti. Starejši član plemena je voditelju razkril, da so nekatere svoje člane ubijali in jedli tudi zaradi neprimernega vedenja.

4. Pleme Fore iz Papue Nove Gvineje

Še eno pleme, ki je v Novi Gvineji izvajalo kanibalizem, je pleme Fore. A jih je kanibalizem privedel do širjenja usodne možganske bolezni, imenovane kuru, ki je povzročila uničujočo epidemijo. A niso umrli vsi člani plemena – nekateri naj bi imeli gen, ki jih je ščitil pred kurujem. Pleme se je v 50 letih prejšnjega stoletja prenehalo ukvarjati s kanibalizmom, kar je pomenilo tudi konec kuruja. Raziskovalci si še danes prizadevajo razumeti, kako deluje genska mutacija, ki preprečuje kuru, in zbrati nova spoznanja o preprečevanju prionskih bolezni.

5. Mehičani Xiximes

Leta 2011 so arheologi poročali, da so v starodavnem naselju Xiximes Cuevs del Mguey na severu Mehike našli več deset človeških kosti z znaki kanibalizma. Kosti so našli v njihovih takratnih domovanjih iz začetka 14. stoletja. Pleme Xiximes je namreč verjelo, da uživanje mesa svojih sovražnikov zagotovi plodno leto in veliko pridelka. 

6. Azteki v Mehiki

Azteki so znani po izvajanju obrednih daritev človeških žrtev, obstajajo pa celo dokazi, da so se ukvarjali z ritualnim kanibalizmom. Telesa žrtev so bila namenjena predvsem plemičem in drugim uglednim članom skupnosti. V zvezi s tem pa se pojavlja več teorij – nekateri strokovnjaki menijo, da je bil kanibalizem med Azteki pogostejši med lakoto, drugi pa trdijo, da je bil kanibalizem del duhovnosti kot način komuniciranja z bogovi.

7. Pleme Wari v Braziliji

Brazilsko pleme Wari je poleg svojih sovražnikov jedlo tudi svoje ljudi, ki so bili nesrečne žrtve pobojev. Hranjenje s sovražniki je bil njihov način izražanja sovraštva in jeze. Hranjenje s svojimi najbližjimi pa je bil zanje način žalovanja, čaščenja in spoštovanja pokojnikov. Antropologinja Beth A. Conklin z Univerze Vanderbilt je z njimi preživela več kot eno leto. Leta 1995 je v reviji American Ethnologist objavila opis zgodovine kanibalizma plemena Wari. 

8. Evropejci v 16. in 17. stoletju

Do konca 18. stoletja so Evropejci občasno uživali človeško meso iz zdravstvenih oziroma medicinskih razlogov.  Nekateri srednjeveški zdravniki in alkimisti so za dobro zdravje priporočali pitje človeške krvi, med njimi je bil tudi Paracelsus, zdravnik iz 16. stoletja. Čeprav pitje sveže krvi ni bila stalna praksa, so revnejši ljudje, ki si niso mogli privoščiti nakupa zdravil, ob javnih usmrtitvah plačali nekaj drobiža za skodelico sveže krvi obsojenih.

9. Arktični raziskovalci v 19. stoletju

Obstaja več zgodb o raziskovalcih, ki so se v obupanem poskusu preživetja zatekli h kanibalizmu. Eden najbolj znanih primerov je ekspedicija Franklin iz 19. stoletja, katere namen je bil raziskati morsko pot skozi kanadsko Arktiko. Raziskovalci z dveh ujetih ladij, HMS Erebus in HMS Terror, so skušali prehoditi 1600 kilometrov do najbližje postaje, a so bila njihova prizadevanja neuspešna. V naslednjih 150 letih so raziskovalci odkrivali njihove ostanke in na številnih kosteh našli zareze, zlome in znake ekstrakcije kostnega mozga, kar je prepričljiv dokaz kanibalizma. 

10. Indijski kult Aghori

Aghorisi so majhna skupina ekstremistov, ki živijo v indijskem Varanasiju in častijo hindujsko božanstvo Šivo. Verjamejo, da ni razlike med čistim in nečistim in se ukvarjajo z mnogimi doslej še nejasnimi praksami, kot so denimo meditiranje na truplih in izdelovanje skled iz človeških lobanj. Po nekaterih poročilih izvajajo tudi ritualni kanibalizem.