Aljaški trikotnik pokriva ogromno območje države, od jugovzhodnega dela blizu Juneauja in Yakutata, do severne regije gorskega območja Barrow in mesta Anchorage. V notranjosti trikotnika je veliko neraziskane divjine, ki vključuje gorske vrhove, prostrane gozdove in pusto tundro. Na tem območju živi veliko lokalnih prebivalcev, veliko pa je tudi turistov, ki vsako leto nerazložljivo izginejo.

Danes obstaja že veliko teorij, zakaj je na tem območju Aljaske toliko izginotij ljudi. A različne teorije zarot so na prve strani časopisov prišle že oktobra 1972, ko so v tem koncu med poletom v zasebnem letalu tipa Cessna 310 skrivnostno izginili politiki Halle Boggs, Nick Begich, Russel Brown in pilot Don Jonz. Po mnogih tednih iskanja z letali, čolni, avtomobili in peš so se raziskovalci naposled le predali. Nikoli niso našli letala, njegovih razbitin ali kakršne koli sledi o izginulih. Vse od takrat se poroča, da je na tem območju pogrešanih veliko oseb – kot zanimivost, od leta 1988 jih je v aljaškem trikotniku izginilo že več kot 16.000, kar je dvakrat več od državnega povprečja. Samo leta 2007 je bilo na Aljaski prijavljenih 2833 pogrešanih. 

Številni teoretiki imajo zanimive argumente, ki naj bi pojasnjevali dogajanje v tem zloveščem območju, ki ga imenujejo tudi hudičev trikotnik. Mnogi postavljajo v ospredje Big foota oziroma Veliko nogo, ki naj bi se skrival v gozdovih. Aljaska naj bi bila odlična lokacija za njegov življenjski prostor, saj se ponaša s skoraj nedostopnimi gozdovi in neokrnjeno divjino. Obstajajo številna poročila o videnjih, nekatera vključujejo celo dokaze o gnezdišču, možnem okostju in neznanih vzorcih dlake. Prebivalci nekaterih vasi naj bi se zaradi grozljivih srečanj z Big footom celo preselili, kar se zdi presenetljivo, saj je splošno znano, da ima to bitje raje osamljena območja.

Domorodci Tlingit (ki pomeni ljudje plime in oseke), ki živijo znotraj trikotnika, so prepričani, da obstaja demon Kushtaka, ki spreminja obliko. Šlo naj bi za pol človeka in pol vidro, ki privablja ljudi v smrt tako, da upodablja ženske in otroke, ki kličejo na pomoč. Legenda pravi, da Kushtaka ujame ljudi in jim ukrade dušo. Sicer gre za folkloro, ki ni bila nikoli dokazana, se pa vseeno precej dobro povezuje s skrivnostnimi izginotji. 

Zapisi pa poročajo tudi o prisotnosti neznanih letečih predmetov. Leta 1986 je japonsko letalo med letom z Islandije v Anchorage na Aljaski naletelo na tri neznane leteče predmete. Glede na zapise, so trije NLP-ji sledili letalu skozi trikotnik, potniki in posadka pa so poročali o utripajočih lučeh, ki so jih spremljale. Tudi kontrolorji zračnega prometa so bili na radarju priča še nikoli videnemu, pilot pa je trdil, da je šlo za dve manjši plovili in eno matično. Da bi jima pobegnil, je od zemeljske posadke dobil dovoljenje za spust na nižjo nadmorsko višino, pa vendar jim kljub trudu ni uspel ubežati. Po približno 32 minutah sledenja so skrivnostna plovila izginila.

Nekateri verjamejo, da se Aljaški trikotnih nahaja v energijskih vrtincih, ki so v svojem bistvu zelo močni elektromagnetni tokovi. Eden takšnih naj bi bil tudi Bermudski trikotnik, pa tudi nekateri drugi kraji na svetu, kot denimo vulkan Hamakulija na Havajih, Hudičevo morje na Japonskem, ter severni in južni pol. Druge znane destinacije, ki naj bi bile v vrtincih so tudi Velikonočni otoki, Stonehenge in egiptovske piramide. Nekateri ljudje celo verjamejo, da so bili vsi ti kraji zgrajeni prav zato, ker se nahajajo v vrtincu. Ti vrtinci naj bi imeli različne učinke na naša telesa, vplivali naj bi na duševno, telesno in čustveno zdravje, povzročali halucinacije, vizije, dezorientacijo. Pri električnih inštrumentih pa naj bi prišlo pod njihovim vplivom do okvar – kot denimo kompas, navigacija ...

Dandanes obstajajo številne skupine ljudi, očividcev, teoretikov, raziskovalcev in strokovnjakov, ki poskušajo razrešiti skrivnost Aljaškega trikotnika, oddaljenega območja, razvpitega zaradi domnevnih ugrabitev ljudi, očividcev Big foota, paranormalnih pojavov in drugih nepojasnjenih dogodkov. Na drugi strani pa imamo tudi ljudi, ki teorijam ne verjamejo. Številni so mnenja, da sta prav razgiban teren in odročnost kriva za toliko izginotij domačinov in turistov. Pogosta in tudi zelo verjetna razlaga je, da se ljudje odpravljajo na pohode in naletijo na nevarne divje živali, neugodno vreme, nevarne in strme poti, ki vodijo do bridkega konca. Preživeti v aljaški divjini ni enostavno, iskalne akcije pa so zaradi zahtevnega terena pogosto neuspešne. Ne glede na to, katera teorija vam je najbližje, je Aljaški trikotnik vsekakor ena največjih nerazrešenih skrivnosti do danes.