Nenavadna dejstva o snegu

Sneg prinaša idilične prizore, a istočasno človeštvu povzroča nemalo težav. Kljub temu gre za fascinanten pojav. A če ste mislili, da so snežinke edinstvene, ste se motili, saj je znanstvenica Nancy Knight iz Kolorada v ZDA leta 1988 odkrila dve povsem enaki snežinki.

Sneg ni bel

Čeprav za sneg pravimo, da je bel, je v resnici prosojen. Sneg so namreč ledeni delci brez barve, skozi katere stežka pronica svetloba, ki se odbija, kar povzroči, da ga dojemamo kot belega. Kadar je plast snega debela, deluje modrikasto, kar je posledica svetlobnega filtra, ki ga ustvari in ki povzroči večjo vpojnost modre in rdeče svetlobe.

Strah pred snegom

Nekaterim sneg ne povzroča zgolj nevšečnosti, ampak se ga bojijo. Fobiji pred snegom pravimo snegofobija in običajno izvira iz travmatičnih izkušenj iz otroštva. 

Šestkotniki

Snežinke so narejene iz molekul vode (te tvorijo obliko črke V), ki se združijo zgolj tako, da tvorijo šestkotne kristale, ne pa tudi osemkotnih, kot jih včasih vidimo v obliki okraskov.

Največja snežinka

Premer uradno največje snežinke do zdaj je meril kar 38 centimetrov. Gromozanska snežinka naj bi padla januarja leta 1887 v ameriški Montani.

Finščina ima desetine izrazov za sneg

Največ izrazov za sneg imajo Finci, in sicer več kot 40. Ti poimenujejo sneg in sorodne pojave, med drugim imajo izraze za moker sneg, za pršenje snega, za mešanico snega in vode, za snežno nevihto itd.

Hitrost snežinke

Čeprav je veliko odvisno od velikosti in teže snežinke ter pogojev, snežinka v povprečju pada s hitrostjo med 1,5 in 6,5 km/h (padajo lahko tudi s hitrostjo do skoraj 15 km/h) in potrebuje približno eno uro, da doseže površino Zemlja.

Tišina

Saj poznate tisto, ko okolica utihne, ko zunaj v kratkem času zapade veliko snega, saj ta vpije zvok oz. zvočne valove. Če se sneg stopi in zamrzne, pa se zgodi ravno nasprotno in odbija zvočne valove ter jih naredi bolj razločne.

O tem, kako nastane sneg, lahko preverite v spodnjem posnetku.