Kot za večino stvari, ki določa naš videz, tudi za tem fenomenom stojijo genetika in naši predniki. Barvo dlak določa pigment v celicah, in sicer evmelanin (črno-rjava barva) in fevmelanin (rumeno-rdeča barva). Od razmerja med omenjenima pigmentoma je odvisna naša barva las. Osnovne barve las pa so črna, rjava, blond, rdeča, siva in pepelnata. Ljudje s temnimi lasmi imajo temen pigment, blondinci manj tega, medtem ko imajo rdečelasci zgolj rdečega. Te pigmente obvladujejo geni, a ker so lasje na glavi ločeni od obraznih dlak, jih nadzorujejo drugi geni, zato je možna različna kombinacija barv. Enako velja za barvo obrvi in dlak pod pazduho.

''Ljudje barvo las podedujejo od staršev, starih staršev ali še starejših prednikov,'' razlaga nizozemska specialistka za genetiko Petra Haak-Bloem. ''Povsem mogoče je, da je imel daljni prednik barvo las, ki se je prek kombinacije genov kar naenkrat pojavila in presenetila starše.'' Kar nekako pojasni šale na račun žene in poštarja.

''Pred več kot desetletjem so raziskovalci odkrili, da ima gen MC1R (okrajšava za gensko mutacijo melanokortin 1 receptor, op. p.) na kromosomu 16 pomembno vlogo pri rdečih laseh. Njegova naloga je izdelava proteina melanokortina 1. Ta igra pomembno vlogo pri spreminjanju fevmelanina v evmelanin.''

''Ko nekdo podeduje dva mutirani različici gena MC1R (po enega od vsakega starša), je manj fevmelanina pretvorjenega v evmelanin. Prvi se akumulira v pigmentnih celicah in oseba konča z rdečimi lasmi in svetlo kožo,'' dodaja Haak-Bloemova. Mimogrede, rdečelascev je zgolj 0,6 odstotka celotne svetovne populacije, na Irskem pa je takih kar 10 odstotkov prebivalcev.