Zemlja spreminja svojo obliko hitreje od pričakovanj

Raziskava geologa Christopher Kotsakis, objavljena v reviji Journal of Geophysical Research: Solid Earth, razkriva, da se območja okoli obeh polov postopoma dvigajo, medtem ko se deli planeta bližje ekvatorju počasi pogrezajo.

Eden glavnih razlogov je taljenje ledenikov na Grenlandiji in Antarktiki. Ko ogromne ledene mase izgubljajo težo, se površje pod njimi začne počasi dvigovati. Gre za proces, ki ga geologi poznajo kot glacialno izostatsko prilagoditev.

Kot pojasnjuje GFZ Helmholtz Centre for Geosciences, se Zemljina skorja na takšne spremembe odziva zelo počasi. V nekaterih delih Skandinavije in Kanade se tla še danes dvigajo zaradi ledenikov, ki so se stopili po zadnji ledeni dobi pred več tisoč leti.

Predstavljajte si vzmetnico, na kateri več let stoji težka omara. Ko omaro odstranimo, se vzmetnica začne počasi vračati v prvotno obliko. Nekaj podobnega se dogaja tudi z Zemljino skorjo.

Toda zgodba se tu ne konča. Stopljeni led ne izgine. Voda se prerazporedi po oceanih in spremeni porazdelitev mase po planetu. Zaradi tega se nekatera območja nekoliko bolj obremenijo, druga pa razbremenijo.

To je del zgodbe, ki je znanstvenike še posebej pritegnil.

Kot piše Science Alert, če opazujemo trdno površje Zemlje, se pola dvigujeta, območja okoli ekvatorja pa se rahlo pogrezajo. To pomeni, da je planet nekoliko manj sploščen in zato bolj podoben popolni krogli.

Po drugi strani pa meritve Zemljinega gravitacijskega polja kažejo drugačno sliko. Ker se zaradi taljenja ledenikov ogromne količine vode prerazporedijo proti oceanom, se masa planeta premika drugače, kot se premika njegova trdna površina. Zato gravitacijske meritve kažejo trend večje sploščenosti.

Prav zato lahko znanstveniki trdijo, da Zemlja hkrati postaja bolj okrogla in manj okrogla. Obe ugotovitvi sta pravilni, le da opisujeta različna procesa.

Sprememb v vsakdanjem življenju sicer ne bomo opazili, a raziskovalcem pomagajo bolje razumeti podnebne spremembe, gibanje ledenikov in dvigovanje morske gladine. Tovrstne meritve so pomembne tudi za natančno delovanje satelitov in navigacijskih sistemov.

Da taljenje ledu ni zanemarljiva težava, kažejo tudi podatki NASA. Njihove ugotovitve kažejo, da je Grenlandija v zadnjih desetletjih izgubila več ledene mase, kot so ocenili v prejšnjih raziskavah, kar dodatno vpliva na prerazporejanje mase po planetu.

Morda je najbolj fascinantno spoznanje prav to, da Zemlja ni nespremenljiva kamnita krogla. Je živ in dinamičen planet, na katerega vplivajo procesi, ki se dogajajo tako globoko pod našimi nogami kot tudi na njegovih najbolj oddaljenih ledenih območjih.

Viri: Sciencealert, NASA, Journal of Geophysical Research: Solid Earth