Astronomi odkrili zeleno zvezdo – in ugotovili, da ni edina

V središču odkritja astronomov z Univerze v Warwicku v Združenem kraljestvu je bela pritlikavka WD J1330+6435, ki leži približno 280 svetlobnih let od Zemlje. Gre za izjemno gost ostanek zvezde, ki je že končala glavno obdobje svojega življenja.

Po podatkih Univerze v Warwicku je njena atmosfera obogatena z elementi, kot so natrij, kalcij in litij. Ti so najverjetneje ostanki kamnitega materiala iz njenega nekdanjega planetnega sistema, ki ga je zvezda postopoma posrkala vase.

Pomembno vlogo ima natrij. V izjemno gosti atmosferi bele pritlikavke absorbira širši razpon svetlobe, zlasti v rumenem, oranžnem in rdečem delu spektra. Zaradi tega se spremeni skupna barva svetlobe, ki jo zvezda oddaja, in po izračunih raziskovalcev prevlada zelenkast odtenek.

Zvezde astronomi niso neposredno videli kot zeleno kroglo. Njeno barvo so izračunali na podlagi svetlobnega spektra in modela človeškega vida. Kljub temu gre za izjemno odkritje, saj doslej niso zanesljivo potrdili nobene druge zvezde, ki bi bila človeškemu očesu videti zeleno.

Barvo zvezd običajno povezujemo s temperaturo. Hladnejše so videti bolj oranžne ali rdečkaste, Soncu podobne zvezde delujejo rumenkasto bele, najbolj vroče pa oddajajo modrikasto svetlobo. Pri belih pritlikavkah pa na videz močno vpliva tudi kemična sestava njihove atmosfere.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji RAS Techniques and Instruments, kaže, da so lahko bele pritlikavke z veliko ogljika videti rožnate ali vijoličaste. Ogljikove molekule namreč absorbirajo velik del modre, zelene in rumene svetlobe, zato preostala svetloba dobi izrazitejši rožnat odtenek.

Druga bela pritlikavka, WD J1011+2845, je od Zemlje oddaljena le približno 48 svetlobnih let. Po izračunih raziskovalcev bi lahko bila videti izrazito lososovo rožnata. V njeni atmosferi se ogljik iz globljih plasti pomika proti površju, kjer nastanejo molekule, ki spremenijo svetlobo.

Raziskovalci so preučili tudi vzorec 151 belih pritlikavk, oddaljenih največ približno 65 svetlobnih let od Zemlje. Pri petih so ugotovili izrazitejše barvne posebnosti: dve sta bili po izračunih rumenkasti, tri pa rožnate.

Kot poroča znanstveni portal Phys.org, so znanstveniki barve določili s pomočjo podatkov o svetlobnih spektrih in modelov, ki upoštevajo odziv človeškega očesa. Takšen pristop jim omogoča, da iz svetlobe razberejo ne le temperaturo zvezde, temveč tudi kemično sestavo njene atmosfere.

Čeprav so nenavadno obarvane bele pritlikavke redke, bi jih lahko bilo v naši galaksiji še precej. To ne pomeni, da so vse takšne zvezde videti enako ali da jih lahko s prostim očesom prepoznamo na nočnem nebu. Njihova barva je izračunana na podlagi meritev, saj so preveč oddaljene, da bi lahko neposredno razločili njihove majhne površine.

Odkritje tako razkriva, da je barvna podoba vesolja bolj raznolika, kot smo mislili. Bele pritlikavke niso zgolj ostanki ugaslih zvezd, temveč tudi dragocen vir informacij o snovi, ki je nekoč sestavljala njihove planetne sisteme.

Viri: University of Warwick, RAS Techniques and Instruments, Phys.org