Večna dilema: kdaj se v resnici začne novo desetletje?

Številni so prepričani, da smo s 1. januarjem 2020 zakorakali v novo desetletje. Tako kot konec vsakega desetletje, se je tudi tokrat pojavila dilema, ali smo z letom 2020 že vstopili v novo desetletje ali bomo zares v naslednje desetletje zakorakali šele 1. januarja 2021. Odgovor na zagato ni enoznačen.

Zagovorniki tega, da se bo novo desetletje začelo leta 2021, se sklicujejo na sistem Anno Domini (AD oz. latinsko leta Gospodovega), to je štetje od Kristusovega rojstva dalje, ki ga je v 6. stoletju vpeljal skitski menih Dionizij Mali in ne pozna leta 0. Naše štetje let se je tako začelo z letom ena, kar pomeni, da je prvo desetletje trajalo od 1. januarja leta 1 do 31. decembra leta 10. Po tej logiki se je torej drugo desetletje začelo na novega leta dan leta 11 in po tej logiki smo v drugo desetletje v 21. stoletju vstopili 1. januarja 2011 in ga bomo zaključili ''šele'' 31. decembra 2020. V tej luči se je tudi novo tisočletje pričelo šele leta 2001, in ne 2000. Tedaj je vročo debato zanetil ameriški astronomski observatorij, ki je sporočil, da se bo novo stoletje in tisočletje začelo šele 1. januarja 2001.

Tehnično gledano torej ni pravilno, če trdimo, da smo z letom 2020 vstopili v novo, tretje desetletje, ker po našem štetju ni nikoli obstajalo leto 0. Toda, kar dejansko šteje, je mnenje večine. In nekako smo se navzeli tega, da z okroglo številko vstopamo v novo desetletje, stoletje oz. tisočletje, čeravno se bo tretje desetletje v 21. stoletju začelo leta 2021, končalo pa 31. decembra leta 2030. Ta logika izhaja tudi iz kolektivne definicije desetletja, saj na primer za devetdeseta štejemo obdobje od leta 1990 do 1999 in bi bilo čudno, če bi k devetdesetim šteli tudi leto 2000 ali leto 1990 k osemdesetim. Dvajseta leta 21. stoletja bodo tako od leta 2020 do 2029.

Tako kot skoraj po vsem svetu tudi v Sloveniji trenutno uporabljamo sončni oz. Gregorijanski koledar, ki je bil na naših tleh z izjemo Prekmurja vpeljan leta 1584. V Prekmurju, ki je tedaj spadalo pod Ogrsko, in ne Avstrijsko cesarstvo, so ga uvedli leta 1587. Nadomestil je julijanskega – ta je nadomestil rimskega – pri katerem je prestopno vsako leto deljivo s 4, pri Gregorijanskem, kjer leta merimo glede na kroženje Zemlje okoli Sonca (deset krogov okoli Sonca predstavlja desetletje), so iz tega pravila izvzeli leta, ki so deljiva s 100, z izjemo tistih, ki so istočasno deljiva tudi s 400.