Neverjetno odkritje pretreslo znanost

Uran in Neptun sta desetletja veljala za t. i. ledena velikana – planete, ki naj bi bili bogati z vodo, metanom in drugimi hlapnimi snovmi, ki se zaradi izjemnih pritiskov v notranjosti obnašajo kot trdi "led". Toda nova analiza raziskovalcev Univerze v Zürichu in konzorcija NCCR PlanetS postavlja pod vprašaj to tradicionalno razvrstitev.

Kot navajajo pri Univerzi v Zürichu, bi lahko bila oba planeta veliko bolj skalnata, kot smo domnevali do zdaj. Podobno poroča tudi NCCR PlanetS, ki poudarja, da rezultati izzivajo desetletja stare modele o notranji zgradbi ledenih velikanov.

V klasični delitvi Osončja planete razvrščamo v tri skupine:

skalnate planete (Merkur, Venera, Zemlja, Mars),

plinske velikane (Jupiter, Saturn),

ledene velikane (Uran, Neptun).

Uran in Neptun sta v to zadnjo skupino uvrščena zato, ker vsebujeta več vode, metana in amonijaka kot Jupiter in Saturn. Zaradi izjemnih pritiskov v notranjosti naj bi se te snovi strdile v "ledene" plasti.

Toda nova raziskava kaže, da je ta slika morda preveč poenostavljena.

Raziskovalca Luca Morf in Ravit Helled sta razvila hibridni pristop, ki združuje fizikalne modele in empirične podatke. Kot poroča ScienceAlert, sta ustvarila tisoče simulacij notranje zgradbe obeh planetov, nato pa jih primerjala z dejanskimi gravitacijskimi meritvami.

Njune ugotovitve:

najboljši modeli ne kažejo prevlade ledu,

notranjost je lahko pretežno skalnata,

struktura planetov je bolj kompleksna, kot smo domnevali.

ScienceDaily dodaja, da rezultati odpirajo možnost, da sta Uran in Neptun "skalna velikana", ne ledena.

Ena največjih ugank Urana in Neptuna so njuna nenavadna magnetna polja, ki imata več kot dva pola in sta močno zamaknjena glede na os vrtenja.

Po navedbah Phys.org bi lahko nova struktura notranjosti pojasnila ta pojav: modeli kažejo na obstoj plasti ionske vode, ki ustvarjajo magnetni dinamo na nepričakovanih globinah.

Helled pojasnjuje, da Uranovo magnetno polje verjetno izvira globje kot Neptunovo, kar je skladno z opazovanji.

Uran in Neptun sta med najmanj raziskanimi planeti v Osončju. Edina sonda, ki ju je obiskala, je bila Voyager 2 – Uran leta 1986, Neptun pa leta 1989.

Od takrat so znanstveniki odvisni predvsem od teleskopskih opazovanj in računalniških modelov. Prav zato so nove simulacije tako pomembne: ponujajo vpogled v planete, ki jih nismo obiskali že skoraj 40 let.

Nova spoznanja odpirajo številna vprašanja:

Ali sta Uran in Neptun res bolj skalnata kot ledena?

Kako se snovi obnašajo v ekstremnih pritiskih globoko v notranjosti planetov?

Kako natančno nastajajo njuna nenavadna magnetna polja?

Raziskovalci poudarjajo, da so potrebne nove vesoljske misije, ki bi lahko neposredno izmerile gravitacijska polja, magnetizem in atmosfero obeh planetov.

Kot navajajo pri UZH, trenutni podatki ne omogočajo dokončne razvrstitve – planeta bi lahko bila "skalna ali ledena velikana", odvisno od modela.

Vir: ScienceDaily, NCCR PlanetS, ScienceAlert, Phys.org in UZH