V filmu Vsemogočni Bruce Jim Carrey, ki ima kot Bruce nadčloveške sposobnosti, povleče Luno bliže Zemlji, da bi očaral Grace (Jennifer Aniston), kmalu za tem pa na televiziji poročajo o velikih poplavah. Film je eno, kaj pa bi se dejansko zgodilo, če bi bila razdaljo med Zemljo in Luno kar naenkrat za polovico manjša?

Luna s svojo težnostjo vpliva na veliko stvari, tudi na naše počutje. Še najbolj pa se njen vpliv opazi pri plimovanju morja. Gre za vpliv Lunine težnosti na morja, kar poznamo kot plimo in oseko. Če bi se Luna naenkrat znašla na polovici svoje razdalje od Zemlje, bi bila plima kar osemkrat višja kot sedaj. Posledica tega bi bila, da bi bili mnogi otoki povsem poplavljeni večji del dneva, obalna območja pa bi bila zaradi visoke plime bolj ali manj nenaseljiva.

A to še zdaleč ne bi bila edina posledica ''zbližanja'' Lune in Zemlje. Luna namreč poleg vode z gravitacijo privlači tudi kopno. Luna dviguje na videz stabilno kopnino za pribl. 40 centimetrov, kar vpliva na to, da je pri polni luni tudi več potresov. Ti učinki so sicer izjemno majhni in jih v vsakdanjem življenju ne opazimo, a če bi Luna nenadoma prišla bližje, temu ne bi bilo več tako. "Učinek bi bil podoben, kot bi s kladivom udarili na gong. Valovi energije bi odmevali po našem planetu," pojasni fizik Neil Comins z univerze v Mainu. Nenaden sunek energije bi imel vpliv na zemeljsko skorjo in bi povzročil potrese in vulkanske izbruhe, pa dodaja vulkanologinja Jazmin Scarlett z londonske univerze Queen Mary.

Bližja Luna bi pomenila tudi, da bi se upočasnilo vrtenje Zemlje okoli svoje osi. To se sicer dogaja že zdaj. Zaradi gravitacijskega privlaka Lune se hitrost poprečno zmanjšuje za tisočinko sekunde na tisoč let. Če bi se Luna močno približala, bi bila upočasnitev občutnejša, za posledico pa bi imeli daljši dan in noč. To bi verjetno spremenilo podnebje in posledično evolucijo. Prilagoditi bi se moral predvsem živalski svet oz. nočne živali, ki so plen in na katere plenilci prežijo v nočnem času, saj bi bili zaradi več svetlobe bolj izpostavljeni in bi se morale bolje skrivati.

Če bi Zemlja in človek vse to preživela, bi bila še ena vidna posledica bližje Lune večje število sončnih mrkov, saj bi bila Luna navidezno večja in bi bila večja verjetnost, da se znajde med Zemljo in Soncem. Do sončnega mrka pride, ko se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premici. Zgodi se, ko Luna sončni svetlobi zapre pot do Zemlje.

V primeru, da bi se Luna Zemlji začela približevati postopoma, bi bili tudi omenjeni učinki postopni in komajda opazni, No, v resnici se Zemljin naravni satelit od našega planeta oddaljuje, in sicer s hitrostjo 3,8 centimetra na leto, kar podaljša zemeljski dan za 20 mikrosekund.

Pa je sploh možno, da bi se Luna močno približala Zemlji? V teoriji da, v praksi malo manj. Če bi se v bližini znašel dovolj masiven objekt in bi Luno povlekla oz. porinila sila asteroida ter jo vrgla iz tirnice, bi se počasi začela približevati našemu planetu. Proces približevanja bi bil kljub temu zelo dolgotrajen in učinkov ne bi čutili takoj.

Kaj pa, če bi bila Zemlja brez Lune? Brez Lune bi bili naši dnevi krajši, saj je Luna za Zemljo nekakšna zavora. Prav tako bi se brez nje okoli svoje osi vrtela kot zmešana. Vrtilna os Zemlje je glede na krožnico nagnjena za 23,5 stopinje. Ta kot omogoča štiri letne čase. Že majne razlika v nagnjenosti osi pa lahko povzroči ledene dobe. Kot so izračunali znanstveniki, bi bili v primeru, da je zemeljska os nagnjena za 60 stopinj ali več, tropski kraji pokriti s snegom in ledom, na polarnih območjih pa bi poleti beležili temperature do 80 stopinj Celzija. Pozimi bi bilo več mesecev temno in temperature minus 50 stopinjah Celzija. Brez Lune bi imeli na Zemlji podnebje, ki bi onemogočalo preživetje višje razvitih oblik življenja. Čez približno milijardo let se bo privlačna sila Lune tako zelo zmanjšala, da bodo na naš planet začele vplivati sile drugih, večjih planetov. Zemeljska os pa se bo tako nagnila, da dozdajšnja toplotna zaščita za človeka ne bo več dovolj.