Skupna misija Evropske vesoljske agencije (ESA) in Nase je pokukala onkraj ravnine Sončeve orbite in posnela prve slike njegovih skrivnostnih polarnih območij. Prelomna opazovanja so razkrila kaotičen mozaik magnetne aktivnosti na Sončevem polu, za katero znanstveniki verjamejo, da je ključna za razumevanje tega, kako se Sončevo magnetno polje obrne približno vsakih 11 let.
"Prvič v zgodovini človeštvu prikazujemo slike Sončevega pola"
"Danes človeštvu prvič v zgodovini prikazujemo slike Sončevega pola," je dejala profesorica Carole Mundell, direktorica znanosti pri ESA.
"Sonce je naša najbližja zvezda, vir življenja, a tudi potencialna grožnja sodobnim vesoljskim in energetskim sistemom na Zemlji, zato je ključnega pomena, da razumemo, kako deluje, in da se naučimo napovedovati njegovo vedenje. Te edinstvene slike iz misije Solar Orbiter označujejo začetek nove dobe sončne znanosti."
Misija, vredna 1,3 milijarde dolarjev (približno 1,1 milijarde evrov), ki se je začela leta 2020, je sredi marca posnela slike južnega pola Sonca, ko je bilo vesoljsko plovilo 15 stopinj pod ekvatorjem Sonca, kar je omogočilo prvo opazovanje južnega pola Sonca s tega kota.
Čeprav ima Zemlja trajne magnetne pole, se magnetno polje Sonca obrne približno vsakih 11 let oziroma gre za obrat magnetnih polov in doseže svoj vrhunec aktivnosti, z največ sončnimi pegami in izbruhi.
Prve magnetne meritve plovila Solar Orbiter so razkrile razdrobljen mozaik območij s severno in južno polarnostjo na površini Sonca. Ta vzorec so napovedale računalniške simulacije, vendar ga neposredno opazovanje ni potrdilo. Znanstveniki pravijo, da bo spremljanje dramatičnih sprememb magnetnega polja na polih ključnega pomena za natančnejše napovedi sončnega cikla.
"Sončeva pola sta bila dobesedno terra incognita"
"Nismo natančno vedeli, kaj pričakovati od teh prvih slik, Sončeva pola sta bila dobesedno terra incognita," je dejal profesor Sami Solanki, vodja instrumenta za kartiranje magnetnega polja in direktor Inštituta Max Planck za raziskave sončnega sistema v Nemčiji.
Sončev magnetni cikel se pojavi, ker se Sonce ne vrti kot trdno telo - njegov ekvator se vrti hitreje (vsakih 26 dni) kot njegovi poli (vsakih 33 dni). Ta razlika razteza in zvija magnetna polja, dokler ne postanejo tako nestabilna, da se polarnosti obrnejo.
"Sonce se iz relativno mirne zvezde spreminja v zelo aktiven objekt."
"Sončevo atmosfero in njegovo vedenje v celoti oblikuje njegovo magnetno polje in njegove spremembe. Sonce se iz relativno mirne zvezde spreminja v zelo aktiven in dinamičen objekt s pogostimi eksplozijami v svoji atmosferi.
Čeprav so modeli napovedovali, da bi moralo biti magnetno polje neenakomerno porazdeljeno, je nekaj povsem drugega, če ga dejansko vidimo," je dejala profesorica Lucie Green iz vesoljskega znanstvenega laboratorija Mullard na UCL London, ki je v projekt vključena od leta 2005.
"Trenutni modeli niso dovolj natančni, da bi določili, kdaj bo doseglo vrhunec aktivnosti."
Čez pet do šest let bo Sonce vstopilo v naslednje obdobje minimalne aktivnosti, ko bo njegovo magnetno polje najbolj enakomerno porazdeljeno in bo beležilo najnižjo raven aktivnosti. Trenutni modeli in napovedi 11-letnega sončnega cikla še vedno niso dovolj natančni, da bi natančno določili, kdaj bo Sonce doseglo vrhunec aktivnosti in kako močan bo.
Edina vesoljska sonda, ki je prej letela nad Sončevimi poloma, je bila Nasina sonda Ulysses, izstreljena leta 1990, vendar ni imela kamere in je zbirala le podatke o magnetnem polju in sončnem vetru.
Solar Orbiter bo še naprej krožil okoli Sonca pod kotom 17 stopinj do 24. decembra 2026, ko bo njegov naslednji prelet Venere nagnil njegovo orbito na 24 stopinj, leta 2029 pa se bo vesoljska sonda dvignila pod kotom 33 stopinj nad ravnino planeta.
Vir: index.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV