Mars je med planeti našega osončja najbolj podoben našemu in je prvi novi planet, na katerega bo verjetno stopila človeška noga.

Podatki satelitov, ki krožijo okoli Marsa, so nedavno pokazali, da bi lahko bili nekateri vulkani na Marsu še vedno aktivni in da so se nekateri izbruhi zgodili veliko manj časa nazaj, kot so sprva predvidevali. Tovrstna vulkanska nahajališča v novejši zgodovini bi lahko ustvarjala pogoje za življenje pod površjem planeta. "Vsi podatki govorijo isto zgodbo. Mars ni mrtev," je leta 2021 dejal Jeff Andrews-Hanna, profesor na Lunarnem in planetarnem laboratoriju Univerze v Arizoni.

Po nekaterih teorijah je kar tretjina površine Marsa nekoč zavzemala voda oz. ocean.

Če je na Zemlji metan produkt bioloških procesov, naj bi bil na Marsu produkt predvsem geoloških. Količina, ki jo spremlja evropski orbiter TGO, ni konstantna, kar pomeni, da nekje skriva večje zaloge ali pa ta nastaja sproti.

Čeprav na Marsu ni videti znakov življenja, znanstveniki dopuščajo možnost, da je bilo tu pred milijoni let. Čeravno so večkrat odkril organske ogljikove spojine, ki so gradniki življenja, je planet zelo negostoljuben. Ob pomanjkanju vode, ki je pogoj za življenje, tam zaradi eliptične orbite vladajo velike temperaturne razlike – od –133 stopinj Celzija do 27 stopinj Celzija ob ekvatorju; povprečje temperatura znaša –55 stopinj Celzija). Mars tudi nima zaščitnega magnetnega polja (magnetosfero je izgubil pred pribl. štirimi milijardami let), ki bi ga ščitil pred ultravijoličnim sevanjem. Tu smo priča tudi najbolj hudim viharjem prahu v Osončju.

Planet Mars so poznali že v antiki, ime pa je dobil po istoimenskem rimskem bogu vojne. Egipčani so Mars imenovali Rdeči, v Babilonu pa Zvezda smrti. Grki so mu ime nadeli po bogu vojne Aresu, današnje ime pa so mu dali Rimljani.

Na nebu ga prepoznamo po rdečkasti barvi, zaradi česar mu tudi pravimo rdeči planet. Značilna rdeča barva je posledica prisotnosti železovega oksida na površju. Ker vsebuje dosti prahu, ima nebo nad Marsom gledano z njegovega površja rjavkasto-rumeno barvo, sončni zahodi pa so modri.

Mars je suh in mrzel, na njemu pa nikoli ne dežuje. Nastajata dve vrsti oblakov, in sicer progasti in valoviti. Slednji ob ovirah, kot so ognjeniki in gore, valovijo kot morje.

Prvo vesoljsko vozilo, ki je obiskalo Mars, je bila sonda Mariner 4 leta 1965, medtem ko je bilo prvo vesoljsko vozilo, ki je pristalo na Marsu, Mars 2.

Njegova povprečna oddaljenost od Sonca znaša 2277 milijona kilometrov. Leto na Marsu je dolgo 687 zemeljskih dni ali 1,9 leta. Dan je tam dolg 24 ur 39 minut in 35 sekund. Gravitacija na njem je 37 oz. 38 odstotkov Zemljine, kar pomeni, da bi tam v zrak skočili trikrat višje. Tlak na Marsu znaša manj kot en odstotek zemeljskega.

Njegova atmosfera je sestavljena iz ogljikovega dioksida, ki ima 95,3-odstotni delež, dušika in argona, ki imata 2,7- oz. 1,6-odstotni delež. Manjši deležev predstavljata tudi kisik in voda.

Za razliko od Zemlje ima Mars dve Luni, in sicer Fobos (latinsko strah) in Deimos (latinsko groza), ki je manjša. Slednja je od Marsa oddaljena devet tisoč kilometrov, večja pa 23 tisoč. Leta 1877 ju je odkril astronom Asaph Hall. Obe sta nepravilnih oblik in poimenovani po Marsovih sinovih. Znanstveniki si niso enotni ali gre za zajeta asteroida, ali sta bila del večje lune, ki se je raztreščila, ko se je preveč približala planetu. En dan bo okoli Marsa obroč iz prahu, saj bo v naslednjih 20–40 milijonih letih Fobos razpadel in okoli Marsa raztreščen krožil naslednjih 100 milijonov let.

Olympus Mons na Marsu je najvišja gora v Osončju. Dviga se dviga 26 kilometrov nad okolico, njegovo podnožje pa ima v premeru preko 600 kilometrov. Na Marsu je tudi največji kanjon v Osončju, in sicer Marinerjeve doline (latinsko Valles Marineris). Ta velikanski sistem površinskih kanjonov je dolg pribl. 4.000 kilometrov, do 700 kilometrov širok in do sedem kilometrov globok. Razteza se skoraj preko četrtine Marsovega oboda. Veliki kanjon v ZDA je v primerjavi z njim kot drobtinica v pesku. Je namreč 10-krat daljši, petkrat globlji in 20-krat širši.

 Na planetu so velike puščave s peščenimi sipinami in skalami, pa številne visoke gore, velikanske doline, vulkanski kraterji in kanjoni. Ima številne ''brazgotine'', ki so jih pustili padci meteoritov.

Od februarja leta 2021 se na Marsu nahaja rover Perseverance (Vztrajnost), ki je tja potoval sedem mesecev. Pristal je v starodavni rečni delti, točneje v kraterju, imenovanem Jezero. Leta 2021 je v eni uri s pomočjo kot mikrovalovna pečica velikega instrumenta Moxie poizvedel 5,4 grama kisika. Z električno energijo iz sončnih celic je razbijal ogljikov dioksid na ogljikov monoksid in kisik. Pri pretvorbi se je segrel na 800 stopinj Celzija. Roverju na Marsu družbo trenutno dela tudi 1,8-kilogramski helikopter Ingenuity, ki je na Marsu opravil prvi nadzorovani pogonski polet z vzletom in pristankom na drugem planetu. Nasa je dosežek primerjal s prvim poletom bratov Wright leta 1903.

Razdalja med Marsom in Zemljo se spreminja. Vsakih 26 mesecev se Zemlja v obdobju, ki mu astronomi pravijo opozicija, približa Marsu. Enkrat je tako Mars tretje najbolj svetlo telo na nočnem nebu, samo za Luno in Venero. Leta 2003 je bil do zdaj Zemlji najbližje, ko se ji je približal na 56 milijonov kilometrov. Običajno je Mars od Zemlje oddaljen okoli 220 milijonov kilometrov.

Okoli svoje osi se Mars vrti nagnjen za 25°19° stopinje, vrti pa se v nasprotni smeri urinega kazalca. Za primerjavo, Zemlja ima nagib vrtilne osi pribl. 23°27'.

Mars je eden od štirih in hkrati zadnji od notranjih oz. zemeljskih planetov. Poleg Zemlje sta to še Venera in Merkur. Zanje je značilno, da imajo gosto in skalnato zgradbo, nekaj lun ali pa sploh ne in nimajo sistema obročev, to je obroča iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli njega. Zunanji planeti so trdi in gosti, se vrtijo počasneje in so toplejši. Mars je trden planet in ga tvori kovinska sredica, ki ga objemata kamniti plašč in zunanja skorja.

Astronomski simbol za Mars, ki predstavlja boga vojne, predstavlja znamenje za moški spol (ščit simbolizira krog, sulico pa puščico), ženski spol pa simbolizira simbol Venere.

Mars so zaznamovala tri večja obdobja imenovane veki, in sicer najstarejši Noetov (tedaj so nastale najstarejše površine na Marsu, toplo podnebje je omogočalo površinske vode, zaznamovale so ga poplave), Hesperskegi (zaznamovale so ga planote lave, voda je začela zmrzovati) in Amazonski vek (ta se je začel pred 1,8 milijarde let in traja še danes, v tem času so se nadaljevali ognjeniški izbruhi in pojav kraterjev), ki so ime dobili po lokaciji, ki so mu najbolj podobni.

Mars se je izkazal za pravi izziv za znanstvenike in inženirje, saj se je večina misij, ki so jih države poslale na rdeči planet od leta 1960, končala neuspešno.

Konec leta 2021 je Evropska vesoljska agencija (ESA) potrdila najdbo pomembne količine vode v največjem kanjonu na Marsu, ki naj bi zavzemala skoraj polovico kanjonskega dna. Odkrili so jo s posebnim satelitom ExoMars Trace Gas Orbiter, ki kroži okoli rdečega planeta. Tega je ESA proti Marsu poslala leta 2016. Znanstveniki so prepričani, da gre za podobno situacijo kot tam, kjer na Zemlji prevladuje permafrost, da je torej pod površjem led. Če se izkaže, da so na dnu kanjona res velike zaloge vode, bi lahko Valles Marineris postal mesto prvega pristanka človeka na planetu Mars.

Pred 45 leti se je fotografija z Marsa poigrala s človeško domišljijo. T. i. ''obraz na Marsu'' je postal predmet številnih teorij o obstoju Nezemljanov. Fotografijo objavljeno 31. julija 1976 je 25. julija 1976 z razdalje 1.873 kilometrov posnela sonda ameriške vesoljske agencije Nasa Viking 1 med raziskovanjem površja Marsa in iskanjem primernega mesta za pristanek vesoljskega plovila Viking 2 na območju imenovanem Kidonija. Podoba na Marsovem površju močno spominja na človeški obraz. Čeprav so znanstveniki podobo na fotografiji takoj pripisali optični prevari (igri senc in slabe ločljivost, ki je dodala črne pike, ki so podobi dodale nosnice), so bili mnogi prepričani, da je obraz na Marsu delo Nezemljanov in da je ostanek izgubljene civilizacije, ki je davno živela na rdečem planetu. Tvorba je dolga tri in široka 1,5 kilometra.