Moskisvet.com
Zemlja

Vesolje

Naš edini dom: osupljiva dejstva o planetu Zemlja

M.S.
07. 01. 2022 05.00
0

Planet Zemlja je za zdaj naš edini dom v vesolju. Stara je pribl. 4,57 milijarde let. Svoj dan praznuje 22. aprila, ko obeležujemo Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo od leta 1970. Izbrskali smo nekaj zanimivih in manj znanih dejstev o našem planetu.

Moškisvet.com e-novice

Si že prijavljen na vse naše e-novice?

Živimo na zelo zanimivem planetu, ki nas vedno znova preseneča. Preverite kopico zanimivosti o planetu Zemlja, ki jih verjetno še ne poznate. Nekatere morda že, to, da vsako leto na Zemljo pade en septilijon oz. en trilijon (1.000 bilijard) trilijonov snežink, pa zagotovo niste vedeli.

Te 4 stvari bi se zgodile, če bi bila Luna preblizu Zemlje
Preberi še
Te 4 stvari bi se zgodile, če bi bila Luna preblizu Zemlje

Zemlja ''okoli pasu'' meri 40.075 kilometrov, kolikor znaša dolžina ekvatorja. Najvišje ležeča prestolnica na svetu je prestolnica Bolivije La Paz, ki leži na nadmorski višini 3.640 m. Prebivalci Kitajske in Indije skupaj tvorijo pribl. 35 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva. Na Zemlji raste več kot tri bilijone (tri tisoč milijard) dreves, druga najmanjša celina Antarktika pa ima skoraj tri četrtine vseh zalog pitne vode na Zemlji. Tu se nahaja tudi 90 odstotkov vsega ledu. Samo tri odstotke vode je pitne, preostanek je slane. Od teh treh odstotkov jo je več kot dva odstotka v trdnem stanju. Preostali odstotek pitne vode predstavljajo reke, jezera in podzemna voda.

Zemlji ne pravimo zaman Modro planet.
Zemlji ne pravimo zaman Modro planet. FOTO: Shutterstock

Po oddaljenosti od Sonca je Zemlja tretji planet, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Je edini planet v našem Osončju, kjer vremenske razmere dopuščajo, da voda obstaja v vseh agregatnih stanjih, in sicer tekočem, trdem (led) in plinastem (para).

Kdo je Elon Musk, norčavi tehnološki vizionar?
Preberi še
Kdo je Elon Musk, norčavi tehnološki vizionar?

Zemlja v resnici ni povsem okrogla. Ne tudi ravna ni. Zemlja ima obliko sferoida (prerez prek njenih polov ima obliko elipse) oz. geoida (gre za matematično obliko) – ta je krogli podobno telo, čigar ploskve so povsod pravokotne na smer sile teže, ta pa ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje. To je posledica Zemljinega vrtenje. Zemlja se na ekvatorju vrti s hitrostjo preko 1.600 km/h, centrifugalna sila pa njeno maso potiska navzven. Zato kopno in oceani na ekvatorju tvorijo manjšo izboklino in je tam Zemlja nekoliko izbočena. Premer, ki povezuje dve točki na ekvatorju, je 43 kilometrov daljši od tistega, ki povezuje pola.

Osupljiva dejstva o vesolju, ki jih (verjetno) še ne poznate
Preberi še
Osupljiva dejstva o vesolju, ki jih (verjetno) še ne poznate

Človek si včasih želi, da bi imel dan 25 ur. Morda jih bo nekoč res imel, sa se Zemljino vrtenje upočasnjuje. A na 25-urni dan bo treba še nekoliko počakati, saj to poteka zelo počasi – pribl. 17 milisekund na 100 let (ne upočasnjuje povsem enakomerno). To ima za posledico daljšanje dneva, a ker poteka tako zelo počasi, da bo potrebnih 140 milijonov let, da bo dan trajal 25 ur.

Prestolnica La Paz.
Prestolnica La Paz. FOTO: Shutterstock

Zemlja je edini planet v naše Osončju, ki ni poimenovan po rimskih bogovih, čeprav so bili zgolj Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Satur poimenovani v davni preteklosti (po vzoru Starih Grkov so jih poimenovali oz. prevedli Rimljani in z njimi so nastala znanstvena imena planetov Mercurius, Venus, Mars, Jupiter in Saturnus), ki so bili vidni s prostim očesom, mitološko tradicijo pri imenovanju planetov pa so ohranili tudi po odkritju Urana in Neptuna v 18. oz. 19 stoletju.

Zakaj je šel Gagarin v vesolje s pištolo in 8 drugih manj znanih dejstev o sovjetskem kozmonavtu
Preberi še
Zakaj je šel Gagarin v vesolje s pištolo in 8 drugih manj znanih dejstev o sovjetskem kozmonavtu

Zemlja ima močno magnetno polje. Tega v kombinaciji z vrtenjem omogoča železno jedro. Zemljo varuje pred učinki sončevega vetra (ioniziran plin).

Manj znana dejstva o času
Preberi še
Manj znana dejstva o času

Že res, da je Luna Zemljin edini naravni satelit in največji naravni satelit v Solarnem sistemu, a ima Zemlja tudi druge spremljevalce. Okoli namreč krožijo tudi trije asteroidi, in sicer 3753 Cruithne (ta ima premer pet kilometrov in mu včasih pravimo kar Zemljina druga luna; ne kroži v Zemljini orbiti, pač pa ima svojo, ki pa je sinhronizirana z orbito našega planeta), 2002 AA29 (njegov premer znaša 60 metrov) in 2003 YN. Zaradi medsebojnega učinka Zemlje in Lune 3753 Cruithne in 2002 AA29 krožita v zelo zamotani krožnici, ki spominja na obliko konjske podkve. Zemlja ima tudi nekaj kvazisatelitov. V orbiti okoli Zemlje kroži tudi mnogo umetnih satelitov in njihovih delov. Med njimi je največja mednarodna vesoljska postaja. Obdaja jo več kot 22 tisoč kosov vesoljskih smeti – gre za kovinsko šaro, kot so nedelujoči sateliti in odpadle pogonske rakete.

Zemlji poleg Lune dela družbo tudi nekaj asteroidov.
Zemlji poleg Lune dela družbo tudi nekaj asteroidov. FOTO: Shutterstock

Zemlja je najgostejši planet Osončja. Povprečna gostota Zemlje znaša pribl. 5,52 grama na kubični centimeter oz. 5.515 kg/m³.

Tako je poletela slovenska amaterska raketa
Preberi še
Tako je poletela slovenska amaterska raketa

70 odstotkov Zemlje prekriva voda, zato se je upravičeno drži vzdevek Modri planet, ki so mu ga nadeli astronavti, ko so prvič poleteli v vesolje in videli eno samo modrino.

Zakaj je na vseh ruskih raketah izpisano ime Tanja?
Preberi še
Zakaj je na vseh ruskih raketah izpisano ime Tanja?

Zemljo glede na vsebnost po masi tvori 32,1 odstotka železa, 30,1 odstotka kisika, 15,1 odstotka silicija in 13,9 odstotka magnezija. Večino železa se nahaja v jedru, ki je v 88 odstotkih iz železa. 47 odstotkov Zemljine skorje zastopa kisik, zato so pretežno vsi ostali sestavni deli oksidi (aluminijevi, železovi, silicijevi, magnezijevi, kalcijevi, natrijevi in kalijevi). Izjeme so klor, žveplo in fluor ter nekateri drugi elementi. 

Zemlja se okoli svoje osi zavrti v 23 urah, 56 minutah in 4,099 sekundah in ne v 24 urah. Temu v astrologiji pravimo srednji sidersk oz. zvezdni dan.

Okoli Zemlje kroži veliko smeti (fotografija je simbolna).
Okoli Zemlje kroži veliko smeti (fotografija je simbolna). FOTO: Shutterstock

Leto na Zemlji ne traja 365 dni, kolikor naj bi Zemlja potrebovala, da opravi en obhod okrog Sonca, ampak 365.2564 dneva. Zaradi tega imamo vsake štiri leta prestopno leto in dodaten dan v mesecu februarju – leto je prestopno, če je deljivo s 4, razen, če je leto deljivo s 100. V primeru, da je leto deljivo s 400, je leto prav tako prestopno.

Astrologinja Mihaela Malečkar: ''Dano nam bo več kot v preteklih letih''
Preberi še
Astrologinja Mihaela Malečkar: ''Dano nam bo več kot v preteklih letih''

Zemlje okoli Sonca kroži s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo oz. 107.000 km/h. Osončje pa se okrog središča naše galaksije premika s hitrostjo pribl. 220 kilometrov na sekundo oz. 800.000 km/h.

Koliko časa bi človek preživel na drugih planetih?
Preberi še
Koliko časa bi človek preživel na drugih planetih?

Na Zemlji vsaki sekundo udari šest tisoč strel. Najpogosteje udarjajo nad izlivom reke Catatubo v jezero Maracaibo v Venezueli. Več o tem si lahko preberete TU.

Neskončna nevihta - tu se bliska vsaki dve sekundi
Preberi še
Neskončna nevihta - tu se bliska vsaki dve sekundi

Če bi vso zgodovino Zemlje strniti v 24 ur, bi se preproste oblike življenja pojavile ob 4. uri zjutraj, prve rastline ob 22.24, dinozavri bi izumrli ob 23.41, zgodovina človeka pa bi se začela komaj ob 23.58 in 43 sekund.

Edini človek, ki je pokopan v vesolju
Preberi še
Edini človek, ki je pokopan v vesolju

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 497