NASA pred velikim izzivom: na Luni želi zgraditi to

NASA in ameriško ministrstvo za energijo sta potrdila nadaljevanje skupnega projekta, katerega cilj je razvoj prvega jedrskega fisijskega reaktorja, namenjenega delovanju na površini Lune, piše Science Alert. Gre za enega najpomembnejših tehnoloških korakov v prihodnjih desetletjih, saj bi takšen sistem omogočil stabilno in dolgotrajno oskrbo z energijo za prihodnje lunarne misije.

Po načrtih naj bi razvojna faza, vključno z obsežnim testiranjem na Zemlji, potekala do leta 2030. Reaktor bo zasnovan tako, da bo več let zagotavljal neprekinjeno napajanje, kar bi odpravilo potrebo po stalnem pošiljanju goriva z Zemlje.

Administrator Nase Jared Isaacman je ob tem poudaril:

"Ta sporazum omogoča tesnejše sodelovanje med Naso in ministrstvom za energijo pri zagotavljanju zmogljivosti, potrebnih za začetek zlate dobe raziskovanja in odkrivanja vesolja."

Če je izgradnja jedrskega reaktorja na Zemlji že sama po sebi izjemno zahtevna, je razvoj naprave, ki mora delovati na Luni, še bistveno bolj kompleksen. Lunino okolje predstavlja vrsto izzivov, ki jih morajo inženirji upoštevati pri načrtovanju.

Eden največjih problemov je odvajanje toplote. Na Luni ni atmosfere, zato toplota ne more uhajati na enak način kot na Zemlji. Možne rešitve vključujejo uporabo trdnofaznih prevodnih materialov ali tekočih kovinskih hladilnih sistemov, vendar vsaka od teh tehnologij prinaša dodatne tehnične zaplete.

Poleg tega je lunina površina prekrita z izjemno finim, abrazivnim prahom, ki ga sončno sevanje elektrostatično nabije. Ta prah se oprime praktično vse opreme, kar pomeni, da morajo biti vsi sistemi zasnovani tako, da preprečujejo onesnaženje in mehanske okvare.

Zaščita pred sevanjem je še ena ključna zahteva. Reaktor mora biti dovolj varen, da ne ogroža astronavtov, ki bodo delali v njegovi bližini, hkrati pa mora biti konstrukcija dovolj robustna, da zahteva minimalno vzdrževanje.

Raziskovalci se s temi izzivi ukvarjajo že vrsto let, zato Nasa in ministrstvo za energijo ne začenjata iz nič. Trenutni koncept predvideva reaktor, ki bi proizvedel vsaj 40 kilovatov energije – dovolj za napajanje približno 30 gospodinjstev – in bi lahko deloval neprekinjeno vsaj desetletje.

Čeprav je začetna faza načrtovanja že zaključena, je prehod iz koncepta v dejansko, za izstrelitev pripravljeno tehnologijo dolgotrajen proces. Na razvoj vplivajo strogi varnostni standardi, regulativa in seveda financiranje.

Za zdaj še ni določenega datuma, kdaj bi lahko prvi reaktor dejansko pristal na Luni.

Jedrski reaktor na Luni bi pomenil prelomnico v raziskovanju vesolja. Omogočil bi stalno oskrbo z energijo za raziskovalne postaje, proizvodnjo goriva, znanstvene eksperimente in morebitne prihodnje kolonije.

Kljub temu pa trenutna napoved kaže, da projekt ostaja dolgoročna ambicija. Tehnologija napreduje, vendar bo potrebnih še veliko let razvoja, testiranja in medinstitucionalnega sodelovanja, preden bo reaktor postal realnost.

Vir: Science Alert