Najstarejša opažena supernova, ki je izbruhnila v kozmični zori

Astronomi so zabeležili najzgodnejšo supernovo doslej – šibek blisk rdeče svetlobe, ki je nastal le 720 milijonov let po velikem poku. Dogodek je presegel prejšnji rekord, ko je bila najstarejša znana supernova opažena v času, ko je bilo vesolje staro 1,8 milijarde let.

Presenetljivo je, da svetloba tega dogodka ni bila okrepljena z gravitacijskim lečenjem, kar je običajno potrebno za zaznavanje tako oddaljenih pojavov. Analiza podatkov vesoljskega teleskopa James Webb (JWST) je pokazala, da je šlo za povsem običajno supernovo, podobno tistim, ki jih poznamo iz bližnjega vesolja.

Dogodek je prvi zaznal satelit Space Variable Objects Monitor (SVOM), francosko-kitajski projekt, namenjen iskanju najmočnejših kozmičnih eksplozij – izbruhov gama žarkov. Ti izbruhi v nekaj sekundah sprostijo več energije, kot jo naše Sonce odda v celotni življenjski dobi.

Marca 2025 je SVOM zabeležil nenavaden blisk, ki se je izkazal za del dolgotrajnega izbruha gama žarkov. Nadaljnja opazovanja z drugimi teleskopi, med njimi Neil Gehrels Swift Observatory in Very Large Telescope, so potrdila izjemno oddaljenost dogodka – rdeči premik 7,3, kar ustreza obdobju reionizacije vesolja.

Izbruhi gama žarkov se delijo na kratke in dolgotrajne. Dolgotrajni so povezani s smrtjo masivnih zvezd, katerih jedra ob kolapsu pod gravitacijo postanejo črne luknje ali nevtronske zvezde. Takšni dogodki pogosto spremljajo supernove, ki nekaj tednov po začetnem izbruhu dosežejo vrhunec svetlosti.

Pri dogodku GRB 250314A so astronomi uporabili JWST, da bi ujeli trenutek, ko bi morala supernova zasijati najmočneje. Zaradi širjenja vesolja je bil ta vrh viden šele nekaj mesecev po prvem zaznanem izbruhu.

JWST je neposredno potrdil, da je svetloba izvirala iz supernove – kolapsa masivne zvezde. Še bolj presenetljivo pa je bilo, da je bila ta supernova videti skoraj enaka kot sodobne, kar nakazuje, da so bile zvezde v zgodnjem vesolju podobne današnjim.

Astronom Andrew Levan je poudaril redkost dogodka: V prvi milijardi let vesolja smo zaznali le peščico izbruhov gama žarkov. Ta primer je izjemno redek in vznemirljiv.

Dogodek se je zgodil v času, ko je sevanje mladih zvezd in galaksij ioniziralo gosto meglo nevtralnega vodika – proces, ki je vesolju omogočil, da je postalo prozorno. Odkritje kaže, da so bile nekatere zvezde v obdobju reionizacije podobne današnjim, kar spreminja naše razumevanje razvoja vesolja.

Pomembna ugotovitev je tudi, da supernove zgodnjega vesolja niso nujno svetlejše od novejših primerov. To pomeni, da bi lahko z naprednimi teleskopi, kot je JWST, odkrili še več šibkih dogodkov, skritih globoko v kozmični temni dobi.

Vir: Science Alert