Ključ do starodavnega življenja: nikelj na Marsu

Nasin rover Perseverance je med raziskovanjem stare rečne soteske Neretva Vallis na Marsu naletel na kamnine z nepričakovano visoko vsebnostjo niklja v osnovnih kamninah, kar znanstveniki označujejo za doslej najvišjo zaznano koncentracijo tega elementa zunaj železnonikljevih meteoritov. To poroča znanstveni članek, objavljen v reviji Nature Communications, ki raziskuje kemijsko zgodovino regije in njen pomen za razumevanje habitabilnosti planeta.

Nikelj ni popolnoma redek na Marsu, vendar je bil večinoma opažen v fragmentih meteoritov, ki jih je rover našel na površju. V tem primeru pa gre za visoko koncentracijo niklja v sedimentnih kamninah, kar kaže na posebne geološke in kemične procese, ki so se zgodili v preteklosti.

Kamnine z veliko vsebnostjo niklja so bile odkrite v Neretva Vallis, starodavnem kanalu, ki je nekoč vodil v deltni sistem kraterja Jezero. Prisotnost teh kamnin nakazuje, da je tam nekoč tekla voda, ki je skozi sedimente krožila in spodbujala kemične reakcije skozi čas.

Ključen detajl, ki ga najdemo v analizi, je prisotnost niklja v obliki železovih sulfidov. Ti minerali, kot ugotavljajo raziskovalci, na Zemlji pogosto nastanejo v okoljih z nizko vsebnostjo kisika, ki lahko nakazujejo pogoje, primerne za preproste mikroorganizme. V takšnih okoljih, kot še pišejo avtorji, žveplovi minerali nakazujejo, da je lahko imela atmosfera nekoč nizko koncentracijo kisika, podobno kot na zgodnji Zemlji.

Nikelj je na Zemlji ključni element za številne mikroorganizme, zlasti tiste, ki uporabljajo kompleksne biokemijske poti, kot sta presnova sulfatov in metanogeneza. Prisotnost povečane količine niklja v kombinaciji z organskimi molekulami, ki vsebujejo ogljik, temeljni element vsega življenja, kot opaža znanstvena skupina, omogoča razmislek, da so bile v tej regiji prisotne sestavine, ki bi jih lahko mikrobi uporabljali.

Čeprav odkritje niklja in organskih snovi samo po sebi ni neposreden dokaz življenja, daje pomembne sledi, da so bili na Marsu v preteklosti prisotni vlažni, kemično bogati pogoji, ki so bili morda primerni za preproste (anaerobne) organizme.

To odkritje odpira nova vprašanja o tem, kdaj in kje so obstajali pogoji, primerni za življenje na Marsu. Včasih so znanstveniki domnevali, da so bili ti pogoji zgolj v najstarejših kamninah rdečega planeta, vendar najdene kamnine iz Neretva Vallis kažejo, da bi lahko okolja s primernimi pogoji obstajala dlje, kot so predvidevale predhodne teorije.

Raziskovalci poudarjajo, da bi prihodnje misije, vključno s prizadevanji za vrnitev kamnin na Zemljo (Mars Sample Return), lahko ponudile še jasnejše dokaze o kemični sestavi in okoliščinah, ki so v marsikaterih obdobjih preteklosti vplivale na habitabilnost Marsa.

Prisotnost niklja, žveplovih mineralov in organskih spojin v kamninah Neretva Vallis tako ostaja eden najzanimivejših in najnovejših namigov, da so na Marsu nekoč lahko obstajali pogoji, ki bi lahko podpirali mikrobiološko življenje. Te sledi, še posebej ko jih postavimo ob bok znanim primerom iz zgodnje Zemlje, znanstvenikom pomagajo preiskovati, kako razširjeni so bili taki pogoji v zgodnji zgodovini rdečega planeta.