Kako bo Sončev mrk viden iz Slovenije?

Avgusta se obeta eden najbolj zanimivih astronomskih pojavov leta. 12. avgusta bo na delih severne poloble mogoče opazovati popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bomo priča delnemu mrku. Čeprav popolne teme pri nas ne bo, bo pojav vseeno zelo poseben.

Do Sončevega mrka pride, ko se Luna postavi med Zemljo in Sonce ter s svojo senco prekrije Sončevo površino. Pri popolnem mrku Luna povsem zakrije Sonce, zaradi česar se nebo za kratek čas stemni, na nebu pa postane vidna Sončeva zunanja atmosfera oziroma korona.

Kot pojasnjuje ameriška vesoljska agencija Nasa, gre za izjemno kozmično naključje. Čeprav je Sonce približno 400-krat večje od Lune, je hkrati približno 400-krat dlje od Zemlje, zato se z našega planeta zdi, kot da imata skoraj enako velikost.

Popolni mrk bo 12. avgusta viden predvsem v delu severne Rusije, na Grenlandiji, Islandiji ter na severu Španije in severovzhodu Portugalske. V večini Evrope, tudi v Sloveniji, bo mogoče opazovati le delno fazo.

Za slovenske opazovalce bo letošnji pojav nekoliko poseben, saj se bo mrk zgodil pozno zvečer, ko bo Sonce že zelo nizko na obzorju.

Po podatkih profesorja Igorja Žiberne z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki jih je povzela Slovenska tiskovna agencija, se bo Sončev mrk v Sloveniji začel ob 19.25.

Največja prekritost bo nastopila okoli 20.25, ko bo Luna zakrila približno 90 odstotkov Sončevega premera. Težava pa bo, da bo Sonce takrat že zašlo oziroma bo tik pod obzorjem – sončni zahod je predviden okoli 20.21.

To pomeni, da iz Slovenije ne bomo mogli videti celotnega poteka mrka. Najboljše možnosti za opazovanje bodo imeli prebivalci zahodne in jugozahodne Slovenije, kjer bo prekritost nekoliko večja kot na severovzhodu države.

Tisti, ki si želijo videti popolno fazo mrka, bodo morali odpotovati na območje poti popolne sence. Ta se bo začela nad severnimi deli Rusije, nadaljevala čez Grenlandijo in Islandijo, nato pa dosegla Evropo.

V Španiji bo popolni mrk mogoče opazovati od območja Ovieda na severu države do Balearskih otokov. Poseben bo predvsem zato, ker se bo zgodil tik pred sončnim zahodom. Popolna faza bo kratka – trajala bo manj kot dve minuti.

Strokovnjaki opozarjajo, da Sončevega mrka nikoli ne smemo opazovati neposredno brez ustrezne zaščite. Tudi ko je del Sonca zakrit, lahko močni ultravijolični žarki povzročijo trajne poškodbe vida.

Za varno opazovanje so potrebna posebna očala za Sončeve mrke z ustreznim filtrom. Navadna sončna očala, fotoaparati ali daljnogledi brez posebne zaščite niso primerni.

Letošnji avgustovski večer bo zanimiv tudi za ljubitelje drugih astronomskih pojavov. Kmalu po Sončevem mrku bo namreč vrhunec meteorskega roja Perzeidov, enega najbolj priljubljenih meteorskih pojavov leta.

Poleg tega bo iz Slovenije konec avgusta mogoče opazovati tudi delni Lunin mrk. Ta bo nastopil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna Luna že zahajala.

Popolni Sončevi mrki so zaradi ozkega pasu vidnosti izjemno redki. Čeprav se vsako leto zgodita približno eden ali dva Sončeva mrka, lahko posamezno območje na popolnega čaka več stoletij. Slovenija bo imela naslednjo možnost za opazovanje popolnega Sončevega mrka šele 3. septembra 2081.