Znanstveniki odkrili, kaj se nahaja v notranjosti Lune

Dolgo se je porajalo vprašanje, ali je notranje jedro Lune trdno ali staljeno. Temeljita študija, objavljena maja 2023, je pokazala, da je jedro pravzaprav trdna krogla z gostoto, podobno železu, piše Science Alert. Ekipa pod vodstvom astronoma Arthurja Briauda iz francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave je zapisala: "Naši rezultati postavljajo pod vprašaj razvoj Luninega magnetnega polja zaradi dokazovanja obstoja notranjega jedra in podpirajo scenarij globalnega prevračanja plašča."

Preiskovanje notranje sestave Lune je najlažje s seizmičnimi podatki, kot so jih zbrale misije Apollo. A ker so bili ti podatki premalo natančni, so Briaud in sodelavci združili informacije iz vesoljskih misij in laserskega merjenja Lune. Analizirali so deformacijo Lune zaradi gravitacije, spremembo njene oddaljenosti od Zemlje ter gostoto.

Modeliranje je pokazalo, da ima Luna tekoče zunanje jedro s polmerom približno 362 km ter trdno notranje jedro s polmerom približno 258 km, kar predstavlja okoli 15 % celotnega polmera Lune. Gostota notranjega jedra je ocenjena na 7822 kg/m, kar je skoraj enako gostoti železa.

Rezultati potrjujejo ugotovitve iz leta 2011, ko je ekipa Nase pod vodstvom Marshall Renee Weber s seizmološkimi tehnikami prav tako našla dokaze o trdnem jedru s polmerom okoli 240 km in gostoto približno 8000 kg/m. Nova raziskava tako predstavlja močan argument, da ima Luna jedro, podobno Zemljinemu.

Luna je imela kmalu po nastanku močno magnetno polje, ki je začelo upadati pred približno 3,2 milijarde let. Ker magnetno polje nastane zaradi gibanja v jedru, je razumevanje njegove sestave ključno za razlago, zakaj je izginilo. Briaudova ekipa meni, da aktivno prevračanje materiala v plašču pojasnjuje prisotnost določenih elementov v vulkanskih območjih Lune.

Kot je poudarila vodilna raziskovalna ekipa: "Naše ugotovitve prinašajo bistven vpogled v časovnico bombardiranja Lune v prvi milijardi let Osončja."

Ker človeštvo načrtuje vrnitev na Luno, bi lahko prihodnje misije prinesle nove seizmične podatke, ki bodo dokončno potrdili te ugotovitve. To bi pomenilo pomemben korak k razumevanju ne le zgodovine Lune, temveč tudi širšega razvoja našega Osončja.

Povzeto po Science Alert