4 scenariji, ki bi lahko izbrisali človeštvo

Vsak dan se sekiramo zaradi službe, prometnih zamaškov in zdravstvenih težav. Če želimo, lahko najdemo neskončno zemeljskih faktorjev, ki nam vsak dan grenijo življenje. No, če pogledamo širšo sliko, vidimo, da so naše skrbi skoraj smešne. Vesolje nas bi lahko v trenutku (in povsem nepričakovano) pokončalo ali pahnilo nazaj v srednji vek. Čeprav smo ga kot otroci risali kot romantično praznino s prijaznimi zvezdicami, gre v resnici za hladno in človeku izredno neprijazno okolje. V tem članku predstavljamo štiri realne grožnje iz vesolja, ki bi lahko ogrozile človeštvo.

Če je asteroid pred 66 milijoni let izbrisal velike in močne dinozavre, bi lahko brez težav pokončal tudi človeško raso. Če bi vesoljski kamen s premerom nekaj kilometrov udaril v naš planet, bi bila sila ogromna, celo neprimerljivo večja od vseh atomskih bomb, ki smo jih kadarkoli ustvarili. NASA danes spremlja več kot 30 tisoč asteroidov, vsako leto pa kakšen leti mimo našega planeta (čeprav so razdalje še vedno varne, pomirjajo). Večji udarci se zgodijo vsakih nekaj deset do sto milijonov let; čeprav smo že odkrili večino kilometrskih asteroidov in imamo sisteme, ki naj bi jih bili sposobni preusmeriti, proti veliki skali, ki nepričakovano zadane Zemljo, še vedno nimamo možnosti.

Sonce ni samo prijazno. V intervalih bruha plazmo v obliki koronalnih izbruhov (CME), ki lahko povzročijo geomagnetne nevihte. Leta 1859 je Carringtonov dogodek uničil telegrafske sisteme, danes pa bi podoben izbruh resno poškodoval satelite, GPS, električne transformatorje in komunikacije. Ne govorimo o trenutnem padcu v srednji vek, ampak o izpadih, ki bi lahko trajali dneve ali tedne in povzročili ogromno gospodarsko škodo in nestabilnost. Verjetnost? Takšne nevihte se zgodijo približno vsakih 150 let, kar pomeni, da tveganje ni zanemarljivo.

Ko masivna zvezda eksplodira v supernovi ali hipernovi, lahko sprosti gama žarčenje z nepopisno močno energijo. Če bi bilo tako sevanje usmerjeno proti Zemlji in dovolj blizu, bi lahko resno prizadelo ozonski plašč in pokončalo vsaj del ekosistema. Verjetnost je sicer izredno nizka; Betelgeuse, kandidat za supernovo, je oddaljena približno 700 svetlobnih let. Če eksplodira, bo sicer eksplozija vidna podnevi in ponoči, a hkrati preveč oddaljena, da bi resno ogrozila naš ozonski plašč. Če pa bi se taka zvezda pojavila manj kot 150 svetlobnih let od našega planeta, pa bi že imeli težavo. Težava je, da nikoli ne veš, kdaj se bo eksplozija zgodila; mogoče danes, mogoče čez 100.000 let. Pri ruski ruleti je lahko še tako malo nabojev v revolverju, pa nas vseeno ne bi mikalo igrati.

V galaksiji so planeti, ki ne krožijo okoli zvezd, ampak potujejo skozi temo. Ocene kažejo, da jih je lahko celo več kot zvezd. Če bi takšen masiven objekt prešel skozi naš sončni sistem, bi lahko zmotil tirnice planetov. Zemljo bi vrgel iz tira, kar bi pomenilo, da bi nas potisnilo bližje Soncu (kjer bi se scvrli) ali pa stran od njega (kjer bi zmrznili). Verjetnost za tak dogodek je v času človeške civilizacije sicer izredno majhna, obstaja pa.

Vesolje je polno potencialnih nevarnosti, od asteroidov do blodečih planetov, a je večina groženj v resnici statistično izredno malo verjetnih. Bolj verjetno te bo pokončal hamburger, ki ti zamaši žile, kot pa gama žarek ali supernova. Vseeno pa ni odveč, če veš, kaj tam zunaj preži, in podpiraš znanstvene napore, ki bi nas zaščitili, če bi se tak vesoljski dogodek res pripetil.