Na začetku leta je Kitajska vzgojila svojo prvo kulturo na Luni. Vzklil je namreč bombaž, čigar seme je na Zemljin naravni satelit ponesla sonda Chang'e 4. Nasa pa namerava na mednarodni vesoljski postaji (MVP) v prihodnosti vzgajati čili, točneje sorto capsicum annuum. Sprva so nameravali posaditi mehiški čili, a je strokovnjak za hortikulturo Jacob Torres predlagal sorto nago morich. Zakaj ravno čili? Okusne brbončice v vesolju niso tako učinkovite, čili pa jih bo ''prebudil'', s čimer bo ''vesoljska'' hrana dobila boljši okus. Postala bo tudi bolj hranljiva, kar je še en element, ki manjka predpakirani hrani, ob kateri se mnogim astronavtom kolca po hrani z več okusa.

Izbira kulture ni bila preprosta, saj mora zadostiti številnim pogojem. Vzgoja mora biti preprosta, sadež ne sme rasti v višino, sposoben pa mora biti preživeti v okolju z veliko ogljikovega dioksida. Čili je ustrezal profilu, poleg tega raste hitro in ga je zlahka oprašiti. Sadež, ki ga je iz Amerike v Evropo leta 1493 prinesel Krištof Kolumb, je odlična izbira tudi zaradi dejstva, ker telo oskrbi s številnimi vitamini. Pikantnež ima namreč petkrat več vitamina C kot pomaranče oz. limone, vsebuje pa še vitamine A, B2, E, K (ta je dober proti krvavitvam) in PP (ta krepi krvne žile) ter minerale (železo, kalij in magnezij).

Čili med drugim pospešuje delovanje metabolizma, varuje pred bolezenskimi klicami (okužbami), krepi stene kapilar, znižuje raven slabega holesterola v krvi in krvnega sladkorja, znižuje možnost kapi, skrbi za zdravje pljuč in poživlja krvni obtok. Ob uživanju se v telesu sprošča hormon endorfin, ki spodbuja prijetna čustva. Z njim bodo lahko lajšali zdravstvene tegobe astronavtov na krovu MVP-ja.

Zakaj so izbrali španski čili in ne čili iz Nove Mehike? Španski uspevajo na višji nadmorski višini, zato za rast potrebujejo manj kisika. Poleg tega rastejo hitreje. Čili naj bi se v vesolje namenil med novembrom in januarjem.

Zdrava in uravnotežena prehrana je ključna za preživetje v vesolju, zato Nasa že desetletja eksperimentira s proizvodnjo hrane in rastlin v vsemirju. Čili še zdaleč ni prvi poizkus, je pa prvi sadež, ki bo vzgojen v breztežnostnem prostoru. Na postaji trenutno uspevajo številne rastline, katerih vzorce astronavti v nadaljne analize pošiljajo nazaj na Zemlji. Do zdaj so na Nasinem ''vesoljskem vrtiču'' vzgojili že kitajsko zelje, blitvo, redkev, grah, japonsko gorčico (mizuno), ohrovt in trajnico zinijo.

Začetki pridelave hrane na vesoljskih postajah segajo v leto 1982, ko je posadka raketoplana Saljut-7 vzgojila navadni rapnjakovec (Arabidopsis thaliana), bližnjo sorodnico zelja in brokolija. Ruski kozmonavti lastne vesoljske pridelke uživajo že od leta 2003, medtem ko so morali ameriški na svojo prvo ''vesoljsko'' solato čakati vse do leta 2015.

Vsi, ki se dobro spoznate na kulture, veste, da je grah botanično sadje. Tega ruski astronavti v svojih prostorih MVP-ja gojijo že leta, zato pa še noben Američan v vesolju ni gojil sadja in prav čiliju naj bi pripadla čast, da bo prvi.

Rastline se morajo v vesolju med drugim spopadati tudi z hipogravitacijo, saj se njihovi koreninski sistemi pri orientaciji običajno zanašajo na zemljine gravitacijske sile, toda strokovnjaki so razvili posebne tehnike, s katerimi pomagajo rastlinam določiti, kaj je 'gor' in kaj 'dol'. Nasini znanstveniki so že pred leti razvili tehnologijo, s pomočjo katere lahko v prostoru z nizko gravitacijo vzgajajo zelenjavo. Tehnologiji Veggie se je leta 2018 pridružil nov napreden življenjski prostor za rastline, ki astronavtom oljaša pridelavo kultur.

Proizvodnja hrane je pogoj za življenje na Marsu, kamor človeštvo meri v prihodnosti. ''Zgradimo lahko še toliko rakete, a če nimamo hrane, iz vsega ne bo nič,'' opozarja Torres, ki dodaja, da moramo biti sposobni vzgojiti raznovrstno hrano, saj podobno kot ne Zemlji, tudi na Marsu ne bomo mogli živeti od zgolj ene stvari.