Bo Nasa nadaljevala misijo Artemis 2 proti Luni?

Tik pred izstrelitvijo je bilo po poročanju tujih tiskovnih agencij nekaj napetosti, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom.

Kmalu po izstrelitvi so poročali o začasni prekinitvi komunikacije med astronavti in nadzornim centrom na Zemlji, a, kot je povedal direktor Nase Jared Isaacman, so jo kmalu ponovno vzpostavili.

Če bo misija uspešna, bodo astronavti v ponedeljek prispeli na oddaljeno stran Lune. Dosegli bodo najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400.000 kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni. V okviru približno 10-dnevne misije bodo obleteli Luno in se vrnili na Zemljo.

Nasina raketa SLS je v vesolje v kapsuli Orion ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Slednja je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti.

Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdržujejo življenju primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja Orion kot celota deluje po načrtih. Če bo misija uspešna, se bo ekipa astronavtov podala dlje v vesolje kot kateri koli človek doslej.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob uspešni izstrelitvi misije v vesolje v nagovoru Američanom čestital astronavtom in ekipi Nase, ki je omogočila uspešno izstrelitev rakete, s katero se je posadka odpravila na zgodovinsko misijo.

Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno.