V puščavi Gobi lahko izkusite življenje na Marsu

Vesoljska tekma je ponovno na vrhuncu. Američani odhajajo na Luno (pristanek z astronavti načrtujejo leta 2024), pa na Mars (Donald Trump želi tja spraviti človeka še v času svojega predsednikovanja), nič manj dejavni niso Rusi, tudi Kitajci pa sanjajo ''vesoljske sanje'' in prav nič ne zaostajajo v svojih ambicijah. Med drugim želijo biti prvi, ki na Marsu postavijo vesoljsko kolonijo. V tej nameri so nedavno odprli odročno puščavsko oporišče Mars Base 1 v velikost petine igrišča za ameriški nogomet. Leži sredi puščave Gobi v provinci Gansu (severozahodna Kitajska) in bo služilo tako za vesoljske raziskave kot turizem. Obiskovalci bodo lahko na lastni koži občutili, kakšno je življenje na Marsu. Seveda je življenje na ''zemeljskem'' Marsu precej gostoljubnejše kot tisto na Rdečem planetu, nenazadnje ima atmosfera tam v zraku le 0,14 odstotka kisika, pri nas pa 20.

Kamp sestavlja rotunda in devet modulov, kjer so bivalni prostori, kontrolna soba, rastlinjak in zračna zapora. Bai Fan, vodja projekta C-Space je dejal, da je ''baza še vedno na Zemlji, ne na Marsu, a izbrali smo področje, ki kar najbolj odslikava tisto na Marsu.'' Da se Kitajska, ki je v vesoljsko tekmo sicer vstopil zelo pozno, ne heca, pričajo njeni dosežki v zadnjih dveh desetletjih. Leta 2003 je postala šele tretja država (za Rusijo in ZDA), ki je v vesolje z lastno raketo poslala človeka, to je tajkonavta. Leta 2011 so v vesolje poslali prvo lastno vesoljsko postajo Tiangong-1, letos pa je njeno robotsko plovilo Chang'e-4 kot prvo pristalo na oddaljeni strani Lune, to je tisti, ki z Zemlje ni vidna. Še prej, leta 2013, je na Zemlji bližjo stran našega naravnega satelita poslala plovilo Chang'e-3, leta 2017 pa izstrelila vesoljski teleskop z rentgenskimi žarki, ki je zadolžen za opazovanje črne luknje in bliskanje gama žarkov.

Gradnja oporišča Mars Base 1 je že pogoltnila cca. 65 milijonov evrov, obiskovalci pa bodo lahko tu ne le živeli v razmerah, ki simulirajo življenje na Marsu, pač pa se odpravili na sprehod v puščavo, kjer bodo raziskovali jame in Marsu podobno pokrajino v vesoljskih oblačilih. Prvi obiskovalci kampa so bili študenti, a že kmalu bo Mars Base 1 več kot le izobraževalna ustanova, kjer se bodo med drugim urili astronavti, saj bo odprta tudi za turiste. Kitajska vlada bo v projekt C-Space, ki se bo raztezal na 67 kvadratnih kilometrih, skupno vložila cca. 3,2 milijardi evrov, oporišče, ki mu bodo leta 2020 dodali še tematski hotel in restavracijo, pa naj bi do leta 2030 privabilo do dva milijona obiskovalcev.

Mars Base 1 sicer ni prva ''marsovska'' vas na Kitajskem. Nedavno so podobno odprli na neobdelanem območju Qaidam, kjer naj bi bile ostre razmere najbolj podobne tistim na Marsu. Projekt ima sicer tudi svoje nasprotnike, saj mnogi kitajski znanstveniki poudarjajo, da puščava niti približno ne odraža sovražnih razmer, ki vladajo na Marsu.