Kodeks oblačenja je nekaj, kar ne velja samo v Vatikanu, ampak tudi v drugih sferah življenja. Določena stopnja formalnosti velja tudi v službi, gledališču, na porokah ipd. Čast, da papeža obiščemo zasebno, ne doleti veliko ljudi, za večino srečnežev pa veljajo prav posebna pravila, ki so tu zato, da gostje izkažejo potrebo spoštovanja do svetega očeta, ponižnost in odnos do Cerkve.

Podobno kot pravila na britanskem dvoru, ima tudi Vatikan svoja, čeprav so ta v zadnjem obdobju že precej razrahljana, kljub temu pa še vedno ostajajo precej stroga. Do nedavnega so morali moški med obiskom papeža nositi frak, zdaj pa je dovolj temna formalna obleka in kravata umirjenih barv. Dovoljena je tudi tradicionalna noša, ki v bontonu oblačenja velja za tako svečano obleko kot frak. Pravila veljajo tudi za ženske, vezana pa so tako na barvo kot kroj. Pomembno je, da so zakrita ramena in dekolte, da so čevlji spredaj in zadaj zaprti, nakit nevpadljiv, blago pa črne barve s črno tančico (t. i. mantilla, naglavna tradicionalna rutka iz čipk in svile).

T. i. privilège du blanc oz. privilegij bele ima le nekaj žensk na svetu, ki imajo ta privilegij zaradi svoje zgodovinske vloge oz. položaja. Gre za vladarice katoliških dežel in žene kraljev katoliških dežel. Danes je sedem takšnih, ki smejo uradno nositi bela oblačila ob obisku papeža. To so španska kraljica Leticia, nekdanja španska kraljica Sofia, nekdanja belgijska kraljica Paola, belgijska kraljica Mathilde, princesa Charlene iz Monaka, vojvodinja Maria Teresa iz Luksemburga, princesa Marina iz Neaplja (predstavnica nekdanje kraljeve hiše Savoy) in hčerka poslednjega italijanskega kralja Umberta II.