Dve pici je leta 2010 prodal za 10 tisoč bitcoinov, a jih nato lahkomiselno zapravil

Kriptovaluta je potrebovala nekaj časa, da se je prijela, in leta 2010 so le redki verjeli, da lahko z bitcoini obogatiš. Mednje je sodil tudi Američan Jeremy Sturdivant, tedaj še študent, ki je lahkomiselno zapravil svoje bitcoine. Do njih se je dokopal z nenavadnim poslom, zaradi katerega bi bil lahko danes milijonar. Ko je bil star 19 let, se je odzval na nenavadno ponudbo na priljubljenem spletnem forumu BitcoinTalk.org tedaj 28-letnega Floridčana Laszla Hanyecza. Ta je 18. maja 2010 zapisal: ''Ponujam 10 tisoč bitcoinov za dve pici, po možnosti veliki, da bom lahko ostanke jedel še naslednji dan. Rad imamo čebulo, papriko, klobase, gobe, paradižnik, feferone ipd. Klasične dodatke, ne kakšnih nenavadnih. Če si zainteresiran, mi sporoči in lahko skleneva posel.'' Vse ostalo je zgodovina. 22. maj se je v zgodovino zapisal kot dan, ko je bil opravljen prvi fizični nakup v zgodovini bitcoina, čeprav ni šlo za neposredno plačino blaga za kriptovaluto. Kriptonavdušenci danes na ta dan obeležujejo t. i. ''dan pice'' (Bitcoin Pizza Day v izvirniku), na ta kripto praznik pa ponudniki pic po svetu nudijo popuste za nakup pic s kriptokovanci. Na ta dan je namreč Sturdivant pristal na ponudbo, naročil dve pici pri verigi picerij Papa John's, račun poravnal s kreditno kartico in v zameno dobil 10 tisoč bitcoinov, ki so bili tedaj vredni približno 35 evrov (41 ameriških dolarjev). Tedaj bitcoinov kot plačilno sredstvo ni sprejemal še nihče, v redkih menjalnicah pa si lahko zanje dobil piškavega 0,3 dolarskega centa (pribl. 25 evrskih centov).

Danes bi se Jeremy z njimi kopal v denarju, lahko bi si kupil zasebni otok in si privoščil luksuzno vilo, paleto eksotičnih vozil in zasebno letalo. A Kalifornijec je bitcoine kmalu zapravil za potovanje po državi s svojim dekletom. Priznava, da obžaluje dejstvo, da jih je zapravil, a v isti sapi dodaja, da nanje takrat ni gledal kot na naložbo, zaradi česar bi jih dlje zadržal. Tedaj je bila njegova edina skrb, kako bodo pico dostavili nekomu, ki živi na drugem koncu države. ''Prepričan sem bil, da bitcoin ne bo poniknil, a si hkrati nisem predstavljal, da bo nekoč dosegel tak uspeh. Tedaj mi ni prišlo na misel, da bi si lahko s takšno količino bitcoinov nekoč kupil nepremičnino,'' priznava Jeremy. Tedaj so sicer le redki verjeli, da lahko nova valuta uspe, z bitcoini pa so se ukvarjali zgolj najbolj zapriseženi navdušenci nad kriptografijo in decentralizacijo. ''Čeprav nisem zaslužen za bitcoinov uspeh, sem ponosen, da sem del nečesa, kar je iz zanimivega koncepta tako hitro preraslo v globalni fenomen.''

Brez obžalovanj je danes tudi računalničar Hanyecz, ki so ga ob rasti kriptovalute pogosto dražili s komentarji, da je pojedel sila dragi pici, a pravi, da tedaj ni mogel vedeti, kakšne načrte ima prihodnost z bitcoini. ''Posla ne obžalujem. Super je, da sem lahko del zgodnje zgodovine bitcoina na tak način.'' Floridčan je sicer pristavil tudi svoj delček v bitcoinov programski mozaik, ko je bil ta star komaj leto dni, saj je pomagal dopolnjevati bitcoinovo programsko kodo, nakup pa je pomagal legitimirati valuto kot plačilno sredstvo. Spisal je tudi program, ki je ljudem omogočal rudarjenje s pomočjo grafične kartice. ''Želel sem skleniti posel s picerijo, saj je to zame pomenilo, da dobim brezplačno pico,'' pojasnjuje Hanyecz. ''Pisal sem kode, rudaril za bitcoini in bil prepričan, da bom profitiral. S hobijem sem se namreč dokopal do brezplačne pice. Ko sem povezal grafične kartice, sem upal, da bom rudaril hitreje in jedel brezplačno hrano. Nikoli več mi ne bo treba kupovati hrane, sem si mislil tedaj.'' Pici sta se v zgodovino zapisali kot eden od ključnih dogodkov, ki so pomagali pri vzponu kriptovalute. To je bila, kot rečeno, sploh prva komercialna transakcija kriptovalute. Američan je svoje bitcoine zbral v zgolj nekaj mesecih, skupno pa je tisto poletje zapravil po današnji merilih neverjetnih 100 tisoč bitcoinov, ki bi bili danes vredni 2,9 milijarde evrov. No, maja 2010 niso bili vredni skoraj nič.