Titova strogo varovana skrivnost

Voditelj bivše Jugoslavije je projekt odobril v petdesetih letih prejšnjega stoletja, izgradnjo skrivnostnega bunkerja pa so zaključili leta 1979, eno leto pred Titovo smrtjo. Vrednost celotnega projekta ocenjujejo na približno 4,6 milijard evrov. Če bi pribežališče napolnili z zalogami za preživetje, bi še vedno lahko služilo svojemu namenu.

Bosanska vojska je bunker zavzela enajstega maja 1992. Dandanes se lahko njegovega raziskovanja loti vsakdo, saj je odprt za širšo javnost.

Projekt, imenovan „Istanbul,“ je bil namenjen zaščiti komunistične elite v primeru uresničitve najhujšega vojnega scenarija. Bunker je situiran 280 metrov pod površjem in lahko vzdrži jedrski napad do moči 20 kiloton.

Nahaja se v bosanskem mestecu Konjic, kamor so z zavezanimi očmi vozili delavce, ki so gradili zaklonišče, ki pod zemljo obsega več kot 6.500 kvadratnih metrov. Tito in kar 350 njegovih sodelavcev bi lahko z zadostnimi zalogami v njemu nemoteno nadaljevali z vodenjem države več kot šest mesecev.

V bunkerju je bilo več rezervoarjev, ki so skupno vsebovali več kot 50 ton nafte za oskrbo generatorjev.

Takratne najsodobnejše komunikacijske naprave bi zagotavljale nemoteno zvezo z zunanjim svetom. 

V zaklonišču so se prav tako nahajali rdeči telefoni, ki bi služili javljanju strateških ukazov. 

Bunker je vseboval tudi sejno sobo za zasedanja odločilnih posameznikov bivše SFRJ.