Verjetno vas je mnogo izmed vas, ki se v sezoni prehladov poslužujete medu in z njim obogatite čaj, saj tega že od pamtiveka povezujemo z zdravilnimi učinki na naše telo. Slovenci v povprečju pojemo dober kilogram medu na leto. Za med je značilno, da je živilo, ki se ne pokvari. Če gre za pravi med, seveda.

Dodajanje sladkorja ''tekočemu zlatu'' je goljufanje potrošnikov, a tega se žal poslužuje vse preveč proizvajalcev, saj je navaden sladkor precej cenejši od naravno pridelanega medu. Ti sicer v med najpogosteje vnašajo melaso, sladkorni sirup, moko in škrob ter konzervanse in barvila. Če je med prepoceni, ste lahko sumničavi, čeprav nizka cena še ne pomeni, da gre za ponaredek. Kakovost v kozarcu lahko sicer zelo hitro preverite. Če je med pravi, se bo med prelivanjem v steklenici naredil opazen mehur, medtem ko se v umetnem medu ne bo. Kakovost lahko preverite tudi tako, da med dodate mlačni vodi. Pravi med bo potonil, med slabše kakovostjo pa se bo zlahka raztopil. Ker je med vnetljiv, lahko kakovost preverite tudi z vžigalico in sicer med nalijte na krožnik in ga skušajte zažgati.

Čebele med skladiščijo v satju in ker ima med spomin, lahko njegovo kakovost preverite tudi tako, da malce medu zlijete na krožnik, ga prelijete z vodo iz pipe in krožnik zibate levo in desno. Če boste v medu prepoznali obliko satja, je med pravi, sicer pa ne.