Moskisvet.com
Titanik in Titan

Skrivnosti

Knjiga iz leta 1898 natančno napovedala potop Titanika

A.P.
11. 05. 2019 11.16
0

V noči iz 14. na 15. april leta 1912 se je na svoji krstni vožnji potopil ''nepotopljivi'' Titanik, tedaj največja in najbolj razkošna potniška ladja na svetu in prva prekooceanka z bazenom na krovu. Usoden je bil trk v ledeno goro. Tragedija je terjala številna življenja. Od 2229 ljudi na krovu jih je preživelo zgolj nekaj čez 700. Le redko kdo še ni slišal za to nesrečo, ki jo je v srca ljudi s filmsko uspešnico leta 1997 zasidral režiser James Cameron. Le redko kdo pa je slišal za novelo The Wreck of the Titan or Futility, ki govori o največji potniški ladji na svetu z imenom SS Titan, ki se je ravno potopila v Atlantiku po trku v ledeno goro, zgodba pa je srhljivo podobna tej od Titanika. Nič nenavadnega, če knjiga ne bi izšla 14 let pred tragedijo!

Novela Futility: The Wreck of the Titan je izšla davnega leta 1898, sprva pod imenom Futility, po potopu Titanika pa so jo preimenovali v The Wreck of the Titan or Futility. Njen avtor je Morgan Robertson, ameriški pisec kratkih zgodb in novel ter samooklicani izumitelj periskopa. Govori o britanski nepotopljivi ladji, ki pa s seboj prevaža premalo reševalnih čolnov. Potem ko trči v ledeno goro, potone v severnem Atlantiku in terja življenje skoraj vseh na krovu.

Nepotopljivi Titanik v resnici ni bil nepotopljiv.
Nepotopljivi Titanik v resnici ni bil nepotopljiv. FOTO: Dreamstime

V knjigi v vlogi glavnega protagonista nastopa John Rowland, nekdanji vojak ameriške mornarice, ki je bil iz vojske odpuščen. Začel se je predajati alkoholu in padel na socialno dno, delo pa si je našel na krovu Titana. Nekje sredi novele Titan zadane ledeno goro in potone.

Nastopila je v Titaniku, zdaj pa...
Preberi še
Nastopila je v Titaniku, zdaj pa...

V drugem delu knjige sledimo Rowlandu, ki med potopom s skokom na ledeno goro reši hčerko svoje nekdanje ljubezni. Dvojica najde rešilni čoln, ki ga je naplavilo na goro, kasneje pa ju reši mimoidoča ladja. Ko je hčer ponovno združena z materjo, je Rowland aretiran zaradi ugrabitve, a je obtožb oproščen. Nato izgine iz obličja sveta. V zadnjem poglavju izvemo, da se je z ribolovom in izobraževanjem rešil brezdomstva in dobil vladno delo v pisarni. V dopolnjeni izdaji prejme pismo skesane matere, ki mu čestita in ga prosi, da ju s hčerko obišče.

Človeška telesa so razpadla, kosi oblačil in obutve pa so ostali na dnu morja.
Človeška telesa so razpadla, kosi oblačil in obutve pa so ostali na dnu morja. FOTO: Dreamstime

Srhljive podobnosti med fiktivnim in pravim Titanikom:

- Ladji imata zelo podobno ime – SS Titan in RMS Titanic.

- Obe sta bili največji in najboljši dotlej.

- Bili sta zelo podobnih velikosti – dolžina Titanika je znašala 269 metrov, Titana pa 244 metrov.

- Za obe so dejali, da sta nepotopljivi.

- Obe sta imeli tri propelerje.

- Na obeh je primanjkovalo reševalnih čolnov – Titan jih je imel 24, kar je bil varnostni minimum, Titanik pa le 20.

- Obe sta trčili v ledeno goro. Titan je aprila v severnem Atlantiku v goro z desnim bokom trčil s hitrostjo 25 vozlov, Titanik pa na praktično na identični lokaciji in z istim delom s hitrostjo 22,5 vozla, ravno tako aprila (14. april 1912). Obe je Atlantik pogoltnil 740 kilometrov od obale Nove Fundlandije.

- Titan je imel na krovu 2500 ljudi, preživela pa je le trinajsterica. Na Titaniku je bilo 2229 potnikov, od tega jih je preživeli zgolj 713.

Po potopu so Robertsu začeli pripisovati vizionarske lastnosti, kar pa je sam zanikal in se pri tem oprl na svoje znanje o gradnji ladij in pomorstvu. Po tragediji je ladjo v knjigi podaljšal in spremenil konec.

Kot se je izkazalo, je Robertson vendarle imel telepatske sposobnosti, saj je v zbirki kratkih zgodb (1914) napisal tudi zgodbo Beyond the Spectrum, ki je opisala dogodke, ki so se zgodili precej kasneje. Predvidela je namreč napad Japoncev na Pearl Harbor. V zgodbi Japonci ravno tako izvedejo zahrbtni napad na ZDA in sprožijo vojno med državama. Zveni znano, kajne? No, Robertson se tokrat ni mogel ''zagovarjati'', saj je umrl že leta 1915, resnični napad pa se je zgodil 7. decembra leta 1941. Ta je sprožil, da so Američani vstopili v drugo svetovno vojno in konflikt evropskega značaja spremenili v svetovnega.

Glede periskopa. Ta v resnici ni bil njegov izum – registracijo patenta so mu zavrnili – ga je pa prvi omenil v knjigi in sicer z naslovom The Submarine Destroyer (1905). Ameriška mornarica je svoje podmornice s periskopi opremljala od leta 1902.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 382