Ta barva oči je najbolj privlačna

V dobi, ko spolne partnerje iščemo preko aplikacij za zmankarije, je težko ugotoviti, kaj ljudi zares prepriča, da podrsajo desno oz. levo. Pomembno vlogo pri tem odigra tudi barva oči, ugotovlja najnovejša raziskava. Študijo je izvedlo britansko podjetje, ki prodaja kontaktne leče. Na treh aplikacijah za zmenkarije so objavili fotografijo istega moškega in ženske, le da z različno barvo oči – modro, rjavo, zeleno, črno, vijolično in lešnikovo barvo.

Izsledki raziskave kažejo, da je pri moški najbolj privlačna barva oči modra. Moški z modrimi očmi je namreč prejel 27,17 odstotka glasov oz. je desno pri njem podrsalo 43 od 173 sodelujočih. Druga najbolj seksi barva oči pri moških je rjava, ki je zbrala 21,97 odstotka glasov. Sledijo zelena barva oči s 16,76 odstotka, kostanjeva s 15,03 odstotka in črna z 10,98 odstotka. Vijolična, ki sicer tudi ni naravna barva oči, je bila sodelujočim na moških najmanj všeč, saj je zbrala le 8,09 odstotka vseh glasov.

Pri ženskah je rezultat popolnoma drugačen, saj očitno niso najbolj privlačne modrooke ženske. Najbolj privlačna barva oči pri ženskah je namreč lešnikova barva oči. Od 322 sodelujočih jih je 65 podrsalo desno, ko so zagledali portret ženske s to barvo oči, kar je 20,19 odstotka vseh. Vijolična je prejela le en glas manj (19,88 odstotka). Sledi črna s 17,7 odstotka, modra z 17,39 odstotka in rjava s 13,35 odstotka. Najmanj se jih je odločilo za zelene oči (11,49 odstotka).

Najbolj razširjena barva oči

Najbolj razširjena barva oči na svetu je rjava, ki je lastna 70 do 79 odstotkom ljudem. Druga najbolj razširjena barva oči je modra, ki ima osem do 10 odstotni delež. Pet odstotkov svetovnega prebivalstva ima oči kostanjeve in jantarjeve barve. Najmanj dva odstotka ljudi ima zeleno barvo oči, če upoštevamo vse odtenke zelene, pa osem odstotkov. Nekateri raziskovalci menijo, da je privlačnost do določene barve oči povezana z našo preteklostjo oz. pozitivnimi preteklimi izkušnjami z določeno osebo, zato iščemo nekoga, ki ima isto barvo oči. Zelo verjetno namreč je, da nas bo privlačila barva oči, ki so jo imeli naši starši oz. skrbniki, s katerimi smo v mladosti spletni globoko vez. Spet drugi strokovnjaki trdijo, da na izbiro vplivajo predvsem lepotni standardi, ki jih diktira popularna kultura in mediji ter kulturni standardi, ki prav tako diktirajo kolektivno zavest in to, kaj je privlačno in kaj ne. Kombinacija blond las in modrih oči je bila v medijih pogosto opevana. Čeprav imamo svoje lastne preference, so naše odločitve pogosto žrtve medijske kampanje oz. tega, kar je splošno najbolj sprejeto. Družbena omrežja so to le še okrepila.

Kaj določa barvo naših oči?

Razlike v barvi oči so posledice različnih količin melanina – snovi, ki daje koži temno barvo, strukturo in tudi obliko šarenice – v melanocitih, celicah, ki se nahajajo v šarenici (obarvani del očesa, ki ima pigmentacijo in ki določa barvo naših oči). Barva oči pa je odvisna od genov. Geni namreč določajo barvo melanina, na barvo oči pa vplivata tudi nadmorska višina in geografsko poreklo. Genetika nadzoruje, koliko melanina ali pigmenta bo imela oseba v telesu. Dojenček podeduje dedni zapis mame in očeta, ta pa določa barvo njegovih oči. Melanociti dobijo gensko določeno količino melanina že v zgodnjem otroštvu. Spremembe v barvi v rani mladosti pa povzroča barva pigmenta. Ob tem je treba dodati, da modri, zeleni, rjavi in sivi pigment ne obstajajo. Edini pigment, ki ga imamo v očeh, je rjavi, njegova količina pa določa, ali bo imel nekdo svetle (modro ali zeleno) ali temne oči.

Zakaj imajo dojenčki lahko sprva drugačno barvo oči? Največjo spremembo barve oči doživimo med šestim in devetim mesecem, ko se v šarenici ustvari potrebna količina pigmenta, ki bo določala končno barvo oči. Sprememba je postopna. Po dopolnjenem enem letu ima večina že dokončno barvo oči. Nekdo z manj melanina v melanocitih bo imel svetlejšo barvo oči, medtem ko bo imela oseba z višjo koncentracijo melanina najverjetneje rjave oči.

Na različne odtenke zelenih in modrih oči vpliva fenomen imenovan Rayleighovo razprševanje, ki tvori različne odsevne barve svetlobe, kar je odvisno od strukture šarenice ter količine in gostote melanina.