Spet usodna 27: smrt zvezdnika obudila srhljiv mit

Presley Gerber, sin supermodela Cindy Crawford in poslovneža Randa Gerberja, je umrl 20. septembra 2026. Star je bil 27 let.

Njegova smrt pa je zaradi starosti hitro obudila spomin na pojav, ki že desetletja spremlja zgodbe o prezgodaj umrlih glasbenikih.

Klub 27 ni pravi klub in nima članstva, pravil ali uradne organizacije. Gre za izraz iz popularne kulture, ki se uporablja za opis znanih ljudi, predvsem glasbenikov, ki so umrli pri 27 letih.

Posebno mesto je ta izraz dobil po nizu smrti slavnih glasbenikov v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih. Pri 27 letih so umrli Brian Jones, Jimi Hendrix, Janis Joplin in Jim Morrison.

Kot pojasnjuje raziskava, objavljena v British Medical Journal, je zanimanje za pojav skozi leta dodatno povečalo dejstvo, da so bili ti glasbeniki izjemno znani in da so umrli v razmeroma kratkem časovnem obdobju.

Toda že tu se skriva pomembna razlika: obstoj seznama znanih ljudi, ki so umrli pri 27 letih, še ne pomeni, da pri tej starosti obstaja posebno tveganje za smrt.

Med najbolj prepoznavnimi imeni, povezanimi s Klubom 27, je Jimi Hendrix. Legendarni kitarist je umrl leta 1970, star 27 let.

Le nekaj tednov pozneje je pri 27 letih umrla tudi Janis Joplin, ena najbolj prepoznavnih pevk svoje generacije. Leto pozneje je umrl še Jim Morrison, pevec skupine The Doors.

V isti zgodovinski kontekst sodi tudi Brian Jones, ustanovni član skupine The Rolling Stones, ki je umrl leta 1969 pri 27 letih.

Kurt Cobain in Amy Winehouse sta mit še okrepila

Ko je leta 1994 umrl Kurt Cobain, pevec skupine Nirvana, je bil star 27 let. Njegova smrt je ponovno usmerila pozornost javnosti na nenavadno skupino glasbenikov, ki so umrli pri enaki starosti.

Sedemnajst let pozneje je pri 27 letih umrla še Amy Winehouse. Njena smrt je zanimanje za Klub 27 ponovno močno povečala.

Mediji so takrat pogosto izpostavljali podobnost med njenim prezgodnjim koncem in usodami Hendrixa, Joplinove, Morrisona in Cobaina. Zaradi tega je številka 27 postala skoraj neločljivo povezana z zgodbami o mladih glasbenih zvezdah, katerih življenja so se končala na vrhuncu kariere.

Tu je zgodba precej manj skrivnostna, kot se zdi na prvi pogled.

Raziskovalci z Univerze v Freiburgu in Queensland University of Technology so leta 2011 v raziskavi, objavljeni v British Medical Journal, analizirali 1046 glasbenikov, ki so med letoma 1956 in 2007 imeli album na prvem mestu britanske lestvice.

Pri 27 letih so med 522 glasbeniki, ki so bili takrat vključeni v analizo tveganja, zabeležili tri smrti. Raziskovalci niso ugotovili posebnega vrha umrljivosti pri 27 letih. Podobne stopnje so opazili tudi pri drugih starostih.

Njihov sklep je bil, da Klub 27 zelo verjetno ni resničen statistični pojav. Slavni glasbeniki so imeli v dvajsetih in tridesetih letih sicer višje tveganje smrti kot primerljiva splošna populacija, vendar številka 27 ni izstopala kot posebna meja.

Na to vprašanje je leta 2024 opozoril tudi raziskovalec Zackary Okun Dunivin z Univerze v Kaliforniji v Davisu. Kot je zapisal v analizi, objavljeni na spletni strani univerze, Klub 27 ni statistično potrjen pojav, vendar je kulturno zelo resničen – ljudje si ga zapomnijo, ker povezuje več izjemno znanih in tragičnih zgodb.

Pri tem ima pomembno vlogo tudi način, kako si ljudje zapomnimo nenavadne dogodke. Če več velikih zvezd umre pri isti starosti, se povezava hitro zdi pomembnejša, kot je v resnici.

Klub 27 tako ostaja predvsem del popularne kulture – seznam tragičnih življenjskih zgodb, ki so se skozi desetletja povezale v enega najbolj znanih mitov sveta glasbe. Gerberjeva smrt pa je temu mitu dodala novo, čeprav zelo drugačno ime.

Viri: Reuters, Associated Press, The Guardian, British Medical Journal, ANSA