Skrivnosti očeta psihoanalize Sigmunda Freuda

Pregled ključnih zanimivosti njegovega življenja od rojstva do smrti.

Rodil se je z redko obporodno anomalijo

Sigmund je bil prvi od osmih otrok, ki so se rodili Jacobu in Amaliji Freud. A že njegovo rojstvo leta 1856 spremlja zanimiva anekdota, saj mu je celotno glavo pokrivala membrana, danes bolje znana pod imenom plodovi ovoji. Gre sicer za redke, a nenevarne primere rojstev, ko se otrok deloma ali v celoti rodi tako, da je zavit v plodove ovoje, ki pri normalnem porodu počijo. Njegova mama Amalija je verjela, da so po ljudskem izročilu takšnemu otroku namenjeni veliki življenjski dosežki. Imela je prav.

Raziskoval je žabje možgane 

Freudovo zgodnje izobraževanje in delo sta bila v veliki meri osredotočena na nevrologijo. Po preučevanju spolnih organov jegulj je kasneje prešel na primerjavo možganov vretenčarjev in nevretenčarjev. Šest let je posvetil seciranju možganov žab, rakov in nekaterih drugih morskih bitij, ob tem pa je pomembno prispeval k odkritju nevrona. 

Eksperimentiral je s hipnozo

Po diplomi na Dunajski univerzi je začel delati v splošni bolnišnici, kjer je tesneje sodeloval s kolegom zdravnikom Josefom Breuerjem. Breuer je bil zagovornik zdravljenja s hipnozo, kar je pritegnilo tudi Freuda. V zapisih je mogoče zaslediti, da naj bi se znana Breuerjeva pacientka Anna O. spomnila neprijetnih dogodkov iz preteklosti le pod vplivom hipnotičnih sugestij. Z namenom poglabljanja znanja o hipnozi je Freud odpotoval v Pariz, kjer je svoje znanje izpopolnjeval ob drugih zdravnikih.

Zavrnil je 100.000 dolarjev hollywoodskega mogotca

Glas o Freudu se je tako močno razširil, da je priznani filmski producent Samuel Goldwyn dunajskemu psihoanalitiku, ki ga je imenoval "največji strokovnjak za ljubezen na svetu", ponudil 100.000 dolarjev za svetovanje oziroma pomoč pri pisanju filmskega scenarija o največjih ljubezenskih zgodbah v zgodovini. Kljub privlačni ponudbi ga je Freud zavrnil, prav tako, kot je že pred tem zavrnil še eno privlačno ponudbo za 25.000 dolarjev, ki jo je dobil od založbe Chicago Tribune, da bi analiziral slavna zločinca Leopolda in Loeba med njunim čakanjem na sojenje. 

Njegova delovna etika je bila precej vprašljiva

Skozi leta pa Freud ni žel samo slave in spoštovanja, ampak tudi negativne kritike. Kritiki namreč trdijo, da je bil precej nagnjen k manipulativnemu vedenju. Odmeven primer je bil prav Horace Frink, ameriški psihoanalitik, ki se je leta 1921 zdravil pri Freudu; pod njegovim zdravljenjem pa se je tudi ločil od svoje žene in se nato poročil s svojo pacientko Angeliko Bijur. Takšen način je že takrat veljal za neetičnega, še posebej pa je primer postal odmeven po razkritju dopisovanja, v katerem se je izkazala vpletenost Freuda v umazane "zakonske igre". V 70. letih prejšnjega stoletja je vse skupaj razkrila Frinkova hči.

Mislil je, da je kokain čudežna droga

Okoli leta 1880 se je Freud močno zanimal za takrat malo znano legalno drogo, ki so jo nemški zdravniki uporabljali za poživitev izčrpanih čet vojakov. Seveda se je odločil, da jo preizkusi, in ob njeni uporabi ugotovil, da njegova prebava in um veliko bolje delujeta po pitju vode, v kateri je bil raztopljen kokain. Odmerke je rad podelil tudi s prijatelji, o kokainu pa je leta 1884 napisal celo prispevek z naslovom "O koki", v katerem je neizmerno hvalil to "čarobno snov" in predstavil njene koristi. Navdušenje nad drogo je trajalo, vse dokler ni njegov tesen prijatelj Ernest von Fleischl-Marxow, kateremu je Freud predpisoval kokain za blaženje kroničnih bolečin, razvil zasvojenosti. Zaradi vse številčnejših primerov zasvojenosti in tudi smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerjanja je Freud prenehal zagovarjati zdravstvene koristi kokaina. Ga je pa kljub temu občasno še uporabljal za blaženje migren, vnetja nosu in depresije.

Slavna zofa je bila darilo hvaležne pacientke

Ko je leta 1886 Freud odprl zasebno ordinacijo na Dunaju, se je veliko posvečal zdravljenju s hipnozo. Skozi prakso je spoznal, da paciente veliko lažje vpelje v hipnotični trans v ležečem položaju. Kasneje je to prakso uvedel tudi pri klasični psihoterapiji, pacienti pa so pri tem ležali na znameniti zofi, pokriti s perzijsko preprogo, ki mu jo je v znak zahvale okoli leta 1890 podarila pacientka Madame Benvenisti. Med seansami je sedel izven pacientovega vidnega polja in si zapisoval njihove pripovedi. Zanimivo pa je, da je v 40. letih 20. stoletja podjetje Imperial Leather Furniture Company iz Queensa začelo izdelovati zofe, namenjene posebej za področje psihoterapije – torej brez gumbov ali blazin, ki bi utegnili motiti nervozne paciente.

Njegovo verižno kajenje je privedlo kar do 30 operacij raka

Freud je pri dvajsetih prvič prižgal cigareto in od takrat je postal zasvojen s tobakom. Njegova dnevna rutina je obvezno vključevala obiske lokalne tobačne trgovine, kasneje pa je presedlal na cigare. Slednjih naj bi v dnevu pokadil več kot 20, kar je nepredstavljiva obsesija. Kljub resnim opozorilom zdravnikov zaradi verižnega kajenja je Freud verjel, da ta razvada povečuje njegovo produktivnost in ustvarjalnost. Po odkritju tumorja v ustih leta 1923 so mu odstranili velik del čeljusti. Čeprav so mu v naslednjih 16 letih opravil kar 33 dodatnih operacij in mu vstavili posebno protezo, ki je ločevala sinuse in čeljust, Freud nikoli ni nehal kaditi.

Je bila Freudova smrt res samomor s pomočjo zdravnika? 

V zapisih je zaslediti, da je bilo poletje leta 1939 za Freuda precej mučno, saj je trpel neznosne bolečine zaradi raka v ustih, pa tudi sicer je postajal vse bolj telesno šibak. 23. septembra 1939 naj bi svojega zdravnika Maxa Schurja poprosil za pomoč in ga obenem spomnil na obljubo, ki mu jo je dal nekoč. "To mučenje nima več smisla," mu je dejal. Potem ko je zdravnik prejel dovoljenje Freudove hčerke Ane, mu je Schur vbrizgal velik odmerek morfija. Freud je zdrsnil v komo in se ni nikoli več zbudil. Umrl je le nekaj tednov po začetku druge svetovne vojne. Njegove štiri sestre pa so umrle v nacističnih koncentracijskih taboriščih.

Roparji so poskušali ukrasti njegov pepel

Po Freudovi smrti so pepel shranili v starogrško žaro, ki je bila darilo princese Marie Bonaparte. Ko je leta 1951 umrla tudi njegova žena, so v slavno žaro dodali tudi njen pepel, vse skupaj pa so shranili v londonskem krematoriju Golders Green. Januarja 2014 je londonska policija poročala o poskusu ropa Freudovega pepela, pri katerem pa so močno poškodovali 2300 let staro antično žaro.