Zakaj je dostop do tega otoka strogo prepovedan

Na otoku živi pleme Sentinelcev, ki velja za eno najbolj izoliranih skupnosti na svetu. Strokovnjaki domnevajo, da so njihovi predniki na Andamanske otoke prispeli pred več deset tisoč leti, nekatere ocene govorijo celo o 60.000 letih izolacije od preostalega sveta.

O njihovem jeziku, verovanjih in vsakdanjem življenju vemo zelo malo. Večina podatkov prihaja iz opazovanj z ladij ali iz zraka, saj neposredni stiki skoraj ne obstajajo. Po ocenah naj bi na otoku živelo od nekaj deset do nekaj sto ljudi.

Indijske oblasti imajo za to dva zelo dobra razloga. Prvi je varnost obiskovalcev. Sentinelci so skozi zgodovino večkrat pokazali, da nezaželenih gostov ne sprejemajo. Proti ladjam, čolnom in celo helikopterjem so večkrat izstrelili puščice in tako jasno sporočili, da si stika ne želijo.

Drugi razlog pa je zaščita samega plemena. Ker so stoletja živeli ločeno od preostalega sveta, nimajo razvite odpornosti proti številnim boleznim, ki so za večino ljudi danes povsem običajne. Že navaden virus gripe ali prehlad bi lahko imel za tako majhno skupnost katastrofalne posledice.

Zato indijska zakonodaja prepoveduje približevanje otoku, okoli njega pa velja zaščitni pas, ki ga nadzorujejo oblasti.

Leta 2006 sta se otoku preveč približala dva ribiča, ki sta nezakonito lovila v okoliških vodah. Ko je njun čoln zaneslo proti obali, sta bila ubita. Ko je indijski helikopter poskušal prevzeti trupli, so Sentinelci vanj streljali s puščicami.

Še bolj odmeven je bil primer ameriškega misijonarja Johna Allena Chaua leta 2018. Takrat 26-letnik je kljub prepovedi najel lokalne ribiče in se odpravil na otok z željo, da bi plemenu pridigal o krščanstvu. Nekaj dni pozneje je bil ubit, njegovega trupla pa nikoli niso uradno našli.

Čeprav so Sentinelci danes znani predvsem po sovražnem odnosu do obiskovalcev, je bilo v preteklosti nekaj redkih primerov mirnega srečanja. V začetku devetdesetih let so indijski antropologi izvedli več nadzorovanih odprav, med katerimi so domačinom puščali kokosove orehe in druga darila. Ob nekaterih priložnostih so Sentinelci darove sprejeli brez agresije, vendar se je Indija pozneje odločila, da takšne odprave ustavi.

Razlog je bil preprost: tveganje za pleme je bilo večje od morebitnih znanstvenih koristi.

Severni Sentinel je eden redkih krajev, kjer sodobna civilizacija nima skoraj nobenega vpliva. Medtem ko večina sveta postaja vse bolj povezana, Sentinelci vztrajajo pri življenju po svojih pravilih.

Prav zato številni antropologi danes menijo, da največje spoštovanje do tega skrivnostnega ljudstva pomeni prav to, da ga pustimo pri miru. Po njihovem mnenju ni pomembno, da izvemo vse o njih. Pomembneje je, da preživijo tako, kot želijo živeti sami.

Viri: Mondo.rs, Survival International, Mongabay India