Osem grozljivih dogodkov, ki so se zgodili na petek, 13.: naključje ali nekaj več?

13. januar 1939

Avstralija je januarja 1939 doživela eno najhujših naravnih katastrof v svoji zgodovini. Zvezno državo Viktorija so po več letih suše zajeli obsežni gozdni požari, ki so se zaradi visokih temperatur in močnega vetra hitro širili.

Petek, 13. januar, se je v zgodovino zapisal kot črni petek. Ogenj je uničeval naselja, domove, kmetije in gozdove. Ljudje so pred plameni bežali, nekateri pa niso imeli možnosti za rešitev.

Po podatkih avstralske gasilske službe Country Fire Authority je samo na črni petek umrlo 36 ljudi, v celotnem obdobju požarov pa 71. Uničenih je bilo več kot 1300 stavb, med njimi več kot 700 domov. Ogenj je zajel približno dva milijona hektarjev površin.

Katastrofa je bila tako obsežna, da je spodbudila velike spremembe pri organizaciji in preprečevanju požarov v Avstraliji.

13. september 1940

Med drugo svetovno vojno se niti britanska kraljeva družina ni mogla počutiti varno. Nemško letalstvo je med bombardiranjem Londona 13. septembra 1940 zadelo tudi Buckinghamsko palačo.

V času napada sta bila v palači kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta, ki sta se znašla v neposredni nevarnosti. Na kraljevo rezidenco je padlo pet bomb. Ena je uničila kraljevo kapelo, druga poškodovala vodovodno napeljavo, napad pa je zahteval tudi človeško življenje.

Kot poroča ameriški portal Live Science, so bili med napadom trije ljudje ranjeni, eden od njih pa je pozneje umrl.

Kraljeva družina kljub nevarnosti ni zapustila Londona. Kraljica Elizabeta je po bombardiranju izrazila prepričanje, da ji je dogodek omogočil boljše razumevanje prebivalcev vzhodnega Londona, ki so bili prav tako izpostavljeni nemškim napadom.

13. julij 1951

Petek, 13., je bil usoden tudi za prebivalce ameriške zvezne države Kansas. Po večdnevnem obilnem deževju so reke prestopile bregove, voda pa je začela zalivati naselja, ceste in kmetijske površine.

Posebej hudo je bilo v mestu Topeka, kjer je gladina reke Kansas dosegla rekordno višino. Voda je povzročila ogromno škodo, številni prebivalci pa so morali zapustiti svoje domove.

Ameriška nacionalna meteorološka služba navaja, da je reka Kansas v Topeki dosegla približno 12,4 metra, kar je bilo takrat za več metrov nad običajno poplavno ravnjo.

Poplave so zahtevale 28 življenj, po ocenah pa je moralo svoje domove zapustiti okoli pol milijona ljudi. Katastrofa je povzročila tudi velike gospodarske posledice in spodbudila gradnjo novih protipoplavnih ureditev.

13. junij 1952

Eden manj znanih, a izjemno zanimivih dogodkov se je zgodil nad Baltskim morjem. Švedsko vojaško letalo DC-3 je med poletom nenadoma izginilo. Na krovu je bilo osem članov posadke, ki jih niso nikoli več videli živih.

Sprva so švedske oblasti dogodek predstavljale kot izginotje med običajnim navigacijskim poletom. Toda resnica je bila precej bolj zapletena. Letalo je namreč opravljalo tajno nalogo zbiranja obveščevalnih podatkov.

Švedska obveščevalna služba FRA je pozneje potrdila, da je letalo sestrelilo sovjetsko vojaško letalo MiG-15. Sovjetska zveza je odgovornost za sestrelitev priznala šele leta 1991.

Razbitine so našli šele leta 2003, več kot pol stoletja po izginotju. Naslednje leto so jih dvignili z morskega dna.

Zgodba je postala znana kot ena najbolj skrivnostnih epizod hladne vojne, saj je Švedska dolga desetletja skrivala pravi namen poleta in okoliščine izginotja.

13. oktober 1972

Ena najbolj pretresljivih letalskih nesreč v zgodovini se je zgodila v petek, 13. oktobra 1972. Letalo urugvajskih letalskih sil je prevažalo člane ragbijske ekipe Old Christians Club, njihove sorodnike in prijatelje. Na krovu je bilo 45 ljudi.

Med poletom čez Ande je letalo strmoglavilo v odročnem goratem območju med Čilom in Argentino. Nekateri potniki so umrli že ob trku, drugi pa so podlegli poškodbam, mrazu in težkim razmeram.

Preživeli so ostali ujeti na visoki nadmorski višini, brez ustrezne hrane, toplih oblačil in možnosti za komunikacijo z zunanjim svetom. Ko so po več dneh porabili vse zaloge hrane, so se znašli pred nepredstavljivo odločitvijo: da bi preživeli, so morali uživati meso umrlih sopotnikov.

Po 72 dneh so reševalci našli 16 preživelih. Njihova zgodba je postala znana po vsem svetu, pozneje pa je navdihnila knjige, dokumentarne filme in celovečerni film Preživeli.

13. september 1974

Tudi Evropa je na petek, 13., doživela enega najbolj krvavih terorističnih napadov v svoji povojni zgodovini.

V središču Madrida je 13. septembra 1974 eksplodirala bomba v kavarni Rolando, ki je bila v bližini sedeža španske policijske varnostne službe. V času eksplozije je bilo v lokalu veliko ljudi.

Za napadom je stala baskovska separatistična organizacija ETA. Eksplozija je povzročila popolno razdejanje, reševalci pa so se morali prebiti skozi ruševine in pomagati številnim ranjenim.

Po podatkih španske javne radiotelevizije RTVE je umrlo 13 ljudi, 73 pa jih je bilo ranjenih.

Napad je pretresel Španijo in postal eden najbolj razvpitih terorističnih zločinov v zadnjih letih Francove diktature.

13. september 1996

Petek, 13. septembra 1996, je zaznamovala tudi smrt enega najbolj znanih glasbenikov v zgodovini hip hopa. Ameriški raper Tupac Shakur je umrl v bolnišnici v Las Vegasu, star komaj 25 let.

Šest dni prej, 7. septembra, je bil ustreljen med vožnjo z avtomobilom po spopadu, ki se je zgodil po boksarskem dvoboju Mika Tysona. Neznani napadalec je iz drugega avtomobila izstrelil več nabojev, Tupac pa je utrpel hude poškodbe.

Kljub zdravljenju je 13. septembra umrl zaradi posledic strelnih ran.

Njegov umor je ostal eden najbolj razvpitih nerazrešenih primerov v zgodovini glasbene industrije. Čeprav so se skozi leta pojavile številne teorije in pričevanja, je bila kazenska preiskava dolga desetletja brez dokončnega sodnega epiloga.

13. januar 2012

Med najbolj znanimi tragedijami, povezanimi s petkom, 13., je tudi nesreča potniške ladje Costa Concordia. Razkošna ladja je 13. januarja 2012 plula ob italijanski obali, ko je v bližini otoka Giglio zadela podvodne skale.

V trupu je nastala velika odprtina, skozi katero je začela vdirati voda. Ladja se je nevarno nagnila, potniki in člani posadke pa so se znašli v kaotičnih razmerah.

Na krovu je bilo več kot 4200 ljudi. Evakuacija je bila izjemno zahtevna, saj je nagibanje ladje oteževalo dostop do rešilnih čolnov in izhodov.

V nesreči je umrlo 32 ljudi. Preiskava je pokazala številne napake pri vodenju ladje, njen kapitan Francesco Schettino pa je bil pozneje obsojen zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti in drugih kaznivih dejanj.

Nesreča je pretresla svet in postala eden najbolj odmevnih primerov pomorskih nesreč v sodobni zgodovini.

Vsi našteti dogodki imajo skupno eno podrobnost: zgodili so se na datum, ki ga številni ljudje povezujejo z nesrečo. Toda to še ne pomeni, da je petek, 13., objektivno nevarnejši od drugih dni.

Raziskave ne ponujajo prepričljivih dokazov, da bi se na ta datum dogajalo več nesreč ali tragedij. Ljudje smo namreč nagnjeni k temu, da si bolj zapomnimo dogodke, ki potrjujejo naša pričakovanja. Če se nekaj slabega zgodi na petek, 13., si bomo to verjetno zapomnili bolj kot podobno nesrečo na katerikoli drug datum.

Morda prav v tem tiči skrivnost dolgoletnega strahu pred tem dnevom. Tragedije se dogajajo skozi vse leto, toda nekatere zaradi nenavadnega sovpadanja z vraževernim datumom dobijo še posebno mesto v zgodovini.

Viri: Country Fire Authority (CFA), Fire and Forest Management Victoria, Live Science, National Weather Service, Försvarets radioanstalt (FRA), Flygvapenmuseum, RTVE, Associated Press, The Washington Post