Osupljiva dejstva o oceanih

Oceani uravnavajo podnebje, proizvedejo pribl. polovico kisika na planetu, so dom rastlinam in živalim in vir prehrane.

Osupljiva dejstva o oceanih:

Oceani (velika morja) so slana zaradi rudninskih soli v vodi. Dež, ki je rahlo kisel, se steka v potoke in reke, ki tečejo čez skale, te pa se razgrajajo. Minerali s skal končaju v morju, prav tako manjše količine soli (katerakoli voda vsebuje nizek delež soli, vendar je človek ne zazna v primerjavi z morsko vodo). Ko voda iz oceana izhlapi, ta v oceanu ostane. Kako slano pa je morje, pa je odvisno od temperatur, rek, ki se izlivajo vanj ter morskih tokov. Na slaost vplivaj tudi vreme oz. padavice, hidrotermalni globokomorski izviri in podvodni izbruhi vilkanov. Slanost oceanov je sicer stalna že več sto milijonov let. Če bi odstranili vso sol v morju in jo razporedili po Zemljini površini, bi v višino merila toliko kot 40-nadstropna stavba. 

Najglobji od petih oceanov (Tihi, Atlantski, Indijski, Arktični ali Severni in Antarktični ali Južni tvorijo t.i. svetovni ocean) je Tihi, ki je globok med 4.050 in 1.030 metri, največji pa je Atlantski, ki predstavlja 30 odstotkov vse površine na Zemlji.

Marijanski jarek - nahaja se v zahodnem Tihem oceanu - je z 10.911 metri pod gladino (najgloblji del se imenuje Challenger Deep) najgloblji poznani del oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje. Je najgloblji jarek na Zemlji. Dolg je 2.550 kilometrov, širok pa 69 kilometrov. Pritisk vode na dnu znaša 1.086 barov, kar je več kot tisočkrat toliko kot na zemeljski površini.

Srednjeoceanski hrbet je podvodni gorski sistem, ki se razteza na pribl, 65.000 kilometrih in je tako najdaljša gorska veriga na svetu.

Morje daje dom številnim živalim in rastlinam. Pod slano morsko gladino živi kar 94 odstotkov vseh prostoživečih živali na Zemlji. Nenazadnje je življenje nastalo v morju. Danes je znanih pribl. 23 tisoč morskih vrst organizmov, mnoge pa so še neodkrite. Po ocenah strokovnjakov bi jih lahko bilo do 10 milijonov.

Morje je modro zaradi Sonca oz. lomljenja sončne svetlobe in vodikove vezi med vodnimi molekulami. Modro barva je posledica šibke absorpcije rdečega dela vidnega spektra svetlobe, ki vpliva na vibracije omenjenih vezi.

V oceanih plava več kot 400 vrst morskih psov. Možnost, da vas bo pokončal je 1 : 264 milijonov.

99 odstotkov vulkanskih aktivnosti poteka v oceanih. Velika večina ognjenikov je namreč pod morsko gladino.

Na morski gladini je zračni tlak en bar. Z vsakimi desetimi metri globine se poveča za enega. Če so številne živali prilagojene na večje spremembe pritiska, človek ni. Ne veliki globini (na 5.000 metrih je skupni tlak že 500 barov), bi človeku pritisk polomil kosti, pljuča pa bi se nam razpočila kot balon. Človek lahko sicer prenese od tri do štiri bare pritiska.

Študija iz leta 2017 je razkrila, da vsako leto v morjih konča med 1,5 in 2,41 milijona ton platike (letno izdelamo pribl. 300 milijonov ton plastike, zato počasi Zemlja postaja planet Plastika), od tega jih 67 odstotkov pride v morja preko rek.

Globje v morju se potopimo, manj svetlobe je. Voda z globino namreč postopoma vpija različne barve svetlobe. Najprej izgineta rdeča in oranžna, nato rumena. Najgloblje zmore modra. Kako hitro izginja svetloba, je v veliki meri odvisno od prosojnosti vode. 1.000 metrov pod globino sončna svetlobe ne prodre. Gre za območje večne teme. Po nekaj sto metrih se voda ohladi do 4 stopinje Celzija.

Oceani zagotovijo več kisika kot vsi gozdovi skupaj. Odgovorni so za pribl. 70 odstotka vsega kisika, ki ga dihamo.

Strokovnjaki predvidevajo, da je na morskem dnu preko tri milijone ladijskih razbitin in da se tam skriva več zgodovinskih artefaktov kot v vseh muzejih skupaj.

Veliki koralni greben v Avstraliji (nahaja se ob obali pokrajine Queensland) je eno izmed naravnih čudes sveta. Je največji koralni greben na svetu in edina naravna tvorba, ki jo vidimo iz vesolja (tudi iz Lune). Sestavljen je iz 2.800 manjših podmorskih koralnih grebenov in pribl. 600 koralnih otokov. Meri 2.600 kilometrov. Skupa koralni grebeni prekrivajo en odstotek oceanov.

Po ocenah oceanografov je bilo do zdaj raziskanih le pet odstokov svetovnih oceanov.

Nedavno so ob zahodni avstralski obali v zalivu Shark Bay odkrili največjo znano rastlino na svetu. Ta pokriva več kot 180 kvadratnih kilometrov površine. Z genetskim testiranjem so ugotovili, da je zaplata morske trave ena sama velika rastlina, ki je stara pribl. 4.500 let.

Plimovanje (tudi bibavica) je gibanje morja, ki ga povzroča privlačnost (gravitacijska sila) Lune. Na morske mene v manjši meri vpliva tudi Sonce, druga nebesna telesa in vrtenje Zemlje. Na delu Zemlje, ki je najbližje Luni, na vsak obhod tega naravnega satelite okoli Zemlje (25 ur 50 minut) ta pritegne morsko vodo dvakrat dnevno, v intervalu cca. 12 ur.  Čas med plimo in oseko imenujemo upadanje morja, med oseko in plimo naraščanje morja, v času plime in oseke pa plimni obrat oz. obrat oseke. Najmočnejše plimovanje je ob mlaju in ščipu, ko delujeta privlačni sili Lune in Sonca v isti smeri.

Slovenska ekstremna športnica Alenka Artnik s 122 metri drži svetovni rekord v disciplini potop s konstantno obtežitvijo.