Ti oblaki napovedujejo hudo uro

Zadnje tedne so Slovenijo in širšo okolico zajela huda neurja, ki jih spremljajo orkanski veter in udari strel – več o tem si lahko preberete TU. Tovrstnih neurij nismo vajeni in če se zdaj pred strelami in slabim vremenom umikamo bolj ali manj v gorah, je nova resničnost takšna, da se moramo vremena bati tudi drugod, ne le v hribih.

Oblaki so lahko lepi, lahko pa tudi strašljivi in če jih vsaj malce poznate, veste, kakšno vreme ti prinašajo s seboj.

Oblaki, ki napovedujejo hudo uro:

Mammatus

Zadnje dni smo lahko na nebu opazili t. i. mehurčkaste oblake, ki so posebna oblika vrečastih oblakov. Ti oblaki nastanejo z nevihtami in so posledica turbulenc v nestabilnem ozračju, pove meteorolog Rok Nosan. Pojavijo se ob hudih nevihtah, ko prihaja do velikega dvigovanja zraka. Strokovno jim pravimo mammatusi. ''Ta vrsta oblakov se pojavlja na spodnji strani nevihtnega nakovala, in sicer ko hladnejši zrak, ki je gostejši in težji od toplejšega, potone in doseže spodnje plasti nevihtnega oblaka, kar povzroči izbokline – posebne mehurčaste oblake oziroma mammatuse,'' je Nosan povedal za 24ur. Načeloma jih je moč opaziti po koncu nevihte, ko se vreme stabilizira, zato sami po sebi niso nevarni, saj signalizirajo razpad nevihtnega oblaka.

Poličasti oblak

''Shelf cloud'' oz. poličasti oblak je eden tistih oblakov, ki ne napovedujejo nič dobrega in smo jim bili lahko priča tudi zadnje dni. Nastane na prednjem robu nevihtne linije – običajno na sprednji strani supercelične, lahko pa tudi eno- ali večcelične nevihte – in je možen pri vseh vrstah neviht. Gre za nizek in horizontalen oblak. Nastane v smeri, v katero se nevihta premika. Takšen oblak je pogosto znak močnega nevihtnega piša – ta nastane, ko toča oz. večje kaplje padajo skozi bolj suh zrak in izhlapevajo. Zato je dobro, da se v tem primeru čim prej umaknemo na varno, stran od dreves, električnih vodov in drugih predmetov, ki bi nas lahko ob nevihti poškodovali, svetuje Nosan. Poličasti oblak nastane, ko se srečajo hladen, topel in vlažen zrak oz. ko gre hladen s padavinami iz nevihte, v nevihto pa dotekata topel in vlažen zrak, ki krepi oblak. Je torej posledica zaradi padavin ohlajenega zraka, ki pri tleh potuje ven iz nevihte, ter toplega zraka, ki potuje v nevihto nad njim. ''Ker vlaga na poti navzgor ob stiku z ohlajenim zrakom hitro kondenzira, lahko vidimo obliko police, nad katero se lahko pojavi še več manjših polic, kar pomeni, da nevihta vase vleče topel in vlažen zrak tudi od več kilometrov daleč," razloži Nosan. Tovrstni oblak s seboj običajno prinaša močnejše deževje in nevihtni piš, bolj kot je oblak poličast, bolj silovite pa bodo padavine in veter, možna je tudi toča. Lahko jih spremlja zgolj močan veter in rahel dež ali pa je celo brez dežja.

Lijakast oblak

Lijakast oblak (tudi viseči oblak) nastane ob superceličnih nevihtah – te nastanejo, ko na višini pihajo močni vetrovi, ki z višino spreminjajo jakost in smer; gre za močno nevihto z mezociklonom oz. navzgor vrtečim se tokom. Zanj je značilen vrtinčast steber zraka (t. i. mezociklon, ki nastane, ko se steber vzgornika loči od padavin in se okrepi), ko se rotacija oblaka spusti v nižje plasti ozračja in nastane značilna oblika. Če bi se oblak dotaknil tal, bi govorili o tornadu, sicer pa je govora ''le'' o zametku le-tega.