Kennedy za volanom, 28-letnica mrtva: skrivnostna noč, ki je pretresla družino

Julija 1969 je bil otok Chappaquiddick v Massachusettsu prizorišče druženja, ki se je končalo z eno najbolj razvpitih ameriških političnih tragedij.

Ted Kennedy, takrat 37-letni senator iz Massachusettsa in član ene najvplivnejših ameriških družin, je organiziral srečanje ljudi, povezanih s predsedniško kampanjo njegovega pokojnega brata Roberta Kennedyja.

Med povabljenimi je bila tudi Mary Jo Kopechne. Ni bila naključna gostja. Kot navaja History, je bila politična delavka, ki je sodelovala pri kampanji Roberta Kennedyja in pomagala pri pisanju njegovih govorov.

Na druženju je bilo šest mladih žensk, ki so sodelovale pri Robertovi kampanji. Pozneje so jih mediji poznali kot dekleta iz kotlovnice, saj so med kampanjo delale v majhni, vroči in brezokenski pisarni v Washingtonu.

Kopechne je bila med njimi ena najbolj izkušenih političnih delavk.

Nihče od prisotnih ni mogel vedeti, da bo nekaj ur pozneje mrtva.

Pozno zvečer sta Ted Kennedy in Mary Jo Kopechne zapustila hišo, kjer je potekalo druženje.

Kennedy je pozneje povedal, da jo je nameraval odpeljati do trajekta, od koder bi se vrnila v Edgartown, kjer je imela najet hotel.

Toda okoliščine njunega odhoda so že takrat vzbujale vprašanja.

Mary Jo prijateljicam ni povedala, da odhaja s Kennedyjem. Na zabavi sta ostala njena torbica in ključ hotelske sobe. Tudi pot, po kateri je Kennedy vozil, je postala predmet številnih vprašanj.

BBC je v poznejšem pregledu primera opozoril, da je Kennedy trdil, da je ponoči zavil na napačno cesto, čeprav je območje poznal.

Nato je avtomobil izginil v temi.

Kennedy je vozil črni Oldsmobile. Na neosvetljeni cesti je avtomobil zapeljal proti lesenemu mostu Dike Bridge.

Most ni imel zaščitne ograje.

Vozilo je zletelo z mostu in pristalo obrnjeno na strehi v plimskem vodnem kanalu, znanem kot Poucha Pond. Avtomobil se je znašel pod vodo, Kennedy pa se je uspel rešiti.

Mary Jo ni.

Toda največja vprašanja se niso nanašala samo na samo nesrečo.

Nanašala so se na to, kaj se je zgodilo v urah po njem.

To je eden najbolj osupljivih delov zgodbe.

Kennedy se po lastni različici dogodkov ni mogel rešiti tako, da bi Mary Jo izvlekel iz avtomobila. Nato se je vrnil proti hiši in za pomoč prosil svojega bratranca Josepha Gargana ter prijatelja Paula Markhama.

Moški so se vrnili na kraj nesreče in poskušali pomagati.

Toda policija takrat še ni bila obveščena.

Kennedy je pozneje odšel proti Edgartownu. Šele naslednje jutro je o nesreči obvestil policijo.

Po podatkih History je od nesreče do prijave minilo približno deset ur. V tem času je bila Mary Jo še vedno v potopljenem avtomobilu.

Njeno telo so odkrili naslednje jutro.

Prav zamuda pri prijavi je postala eno osrednjih vprašanj celotnega primera.

Tu se zgodba začne zapletati.

Ko so potapljači našli avtomobil, je potapljač John Farrar menil, da je položaj Mary Jo nakazoval na možnost, da je nekaj časa poskušala dihati zrak, ki je ostal ujet v avtomobilu.

Toda koliko časa je dejansko preživela po nesreči, ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti.

Kennedy je trdil, da je želel priti do trajekta.

Toda pot, ki jo je izbral, je sprožila številna vprašanja.

Dike Road ni bila običajna pot do trajekta, poleg tega pa je trajekt po polnoči prenehal voziti. Kennedy je kasneje povedal, da je zavil napačno.

Prav ta del zgodbe je desetletja hranil številne teorije.

BBC je v poročilu o primeru izpostavil, da so bile že takrat okoliščine odhoda predmet nasprotujočih si razlag. Zaradi tega se je Chappaquiddick iz prometne nesreče hitro spremenil v politični škandal.

Vendar za številne poznejše teorije ni bilo dovolj dokazov, da bi jih lahko predstavili kot dejstva.

Zaradi dejstva, da sta bila Kennedy in Kopechne sama v avtomobilu, so se skoraj takoj pojavila ugibanja o njunem odnosu.

Kennedy je pozneje javno zanikal, da bi bila med njima intimna zveza.

Prav tako je zanikal, da bi vozil pod vplivom alkohola.

Ker nesreče ni prijavil takoj, njegove krvi ni bilo mogoče pravočasno testirati na alkohol. Zato ni mogoče zanesljivo potrditi, koliko alkohola je imel v krvi oziroma ali je bil v času nesreče pod vplivom alkohola.

Dogajanje ni ostalo brez pravnih posledic.

Massachusetts Supreme Judicial Court je v sodnih dokumentih obravnavalo tudi vprašanja, povezana s preiskavo smrti Mary Jo Kopechne in postopkom ugotavljanja okoliščin njene smrti.

Kennedy je 25. julija 1969 priznal krivdo za zapustitev kraja nesreče. Dobil je dvomesečno pogojno zaporno kazen in začasno izgubil vozniško dovoljenje.

Kasnejša preiskovanja so se ukvarjala tudi z vprašanjem, ali bi bilo mogoče proti njemu vložiti resnejše obtožbe. Do obsodbe za uboj iz malomarnosti ni prišlo.

Prav ta razlika med težo tragedije in razmeroma omejeno kaznijo je še dolgo burila javnost.

Pred Chappaquiddickom je imel Ted Kennedy izjemno politično prihodnost.

Bil je član družine, ki je v manj kot desetletju doživela atentata na predsednika Johna F. Kennedyja in senatorja Roberta Kennedyja. Ted je bil po smrti starejšega brata Roberta eden najpomembnejših članov družine in pomembna osebnost ameriške Demokratske stranke.

Po nesreči se je vse spremenilo.

The Guardian je v časovnici Kennedyjevega življenja zapisal, da je dogodek iz leta 1969 močno zaznamoval njegovo politično pot in da je njegov poznejši poskus kandidature za predsednika leta 1980 potekal v senci vprašanj, ki so se pojavila že ob Chappaquiddicku.

Kennedy je ostal senator Massachusettsa še desetletja, vendar predsedniške ambicije, ki so se mu pripisovale pred nesrečo, niso nikoli dobile enakega zagona.

Viri: History, BBC, The Guardian, Massachusetts Supreme Judicial Court, National Archives