Z vso to sproščeno energijo bi lahko napajali 100 milijonov žarnic. Na kraju, kjer se reka Catatumbo izliva v jezero Maracaibo, boste lahko strele občudovali kar 300 noči na leto, hude nevihte pa tu trajajo do 10 ur. V tem času se na kvadratni kilometer sproži tudi 280 strel na uro. V tropih, kjer se nahaja to zloglasno mesto, je sicer možnost udara strele do 20-krat večja kot na primer v Sloveniji.

Ta nenavaden vremenski pojav traja že več kot 400 let in je viden 400 kilometrov daleč. Ker je praktično vedno na istem mestu, so ga mornarji poimenovali kar svetilnilnik iz Maracaiba, saj so se lahko po njem orientirali. Krivec za fenomen je edinstvena topografija, ki povzroči trk toplih in hladnih zračnih tokov, ki se ujamejo med gore zbrane okoli jezera.

Frekvenca udarov se tekom letom spreminja, vrhunec pa doseže oktobra. ''Nizka sezona'' je v januarju in februarju. Grom je tu, domnevno zaradi suše, povsem potihnil med januarjem in marcem 2010, mnogo prej pa se je boril na strani Venezuele za njeno samostojnost. To ''skrivno'' orožje je pomagalo ustaviti nočni napad britanskega pomorščaka Sira Francisa Draka na španske vojake leta 1595, kar je opisano v epski pesnitvi iz 16. stoletja La Dragontea, drugič pa je fenomen ''udaril'' v izdihljajih vojne za neodvisnost, ko so se Španski vojaki skušali prikrasti na obalo Maracaiba, a jih je bliskanje izdalo. Španske vrste je kmalu za tem dokončno porazil venezuelski revolucionar Simon Bolivar.