Vikingi so bili znani po izjemni skrbi za osebno higieno. Arheologi so na najdiščih odkrili pincete, britvice, glavnike in čistilo za ušesa. Okopali so se vsaj enkrat tedensko, kar je bilo pogosteje kot drugi evropski narodi.

Primitivne smuči so Skandinavci iznašli pred 6.000 leti. V času vikingov – ti so po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope plenili med 8. in 12. stoletjem – so jih Nordijci uporabljali kot učinkovito prevozno sredstvo in tudi obliko zabave. Imeli so celo boga smučanja – Ullra.

Čeprav si večina Vikinge slika kot krvoločne bojevnike in osvajalce, pa je glavnina vikingov kmetovala in imela ravno dovolj živine in poljščin, da je bila samozadostna.

Zaradi nordijskih lepotnih idealov so si številni rdečelasi vikingi posvetlili lase. To jim je pomagalo tudi pri borbi proti ušem.

Vikingi sami sebe nikoli niso naslavljali kot vikingi, saj se niso smatrali za enoten narod. Živeli so v plemenih s svojimi poglavarji, ki so se spopadala na področju današnje Danske, Švedske in Norveške.

Glavni bog vikingov je bil Odin, poglavar bogov in zaščitnik plemičev, vojščakov, pogumnih ter modrih. Verjeli so, da če umrejo v boju, jih lahko Odin sprejme v Valhali na Asgardu, njihovi različici nebes, kjer je mesto rezervirano zgolj za heroje.

Zgodovina vikingov je polna lukenj zaradi dejstva, da svoje zgodovine niso nikoli zapisovali. Večinoma smo jih spoznali preko pričevanj in zapisov drugih, pogosto skozi naracijo njihovih sovražnikov.

Vikinge, ki so odšli v boj v transu, so imenovali beserkerji. Viri pravijo, da so pogosto nosili medvedjo oz. volčjo kožo. V nordijski mitologiji je beserker junak z nadčloveško močjo, ki je nepremagljiv in se bori kot zver.

Vikingi so imeli številne domače živali, od psov, mačk, pavov do medvedov.

Smrtnost med otroci je bila izjemno visoka, kajti zgolj 80 odstotkov otrok je dočakalo 5 let. Če je bil otrok bolan ali slaboten, so ga starši zapustili ali vrgli v morje. Iz preprostega razloga – preveč so bili ponosni na svojo moč.

V odročni švedski dolini še danes govorijo star vikinški dialekt stare nordijščine.

Simbol za bluetooh je sestavljen iz dveh vikinških znakov, ki sta predstavljali inicialki nordijskega kralja Haralda ''Bluetootha'' Gormssona.

Da so lažje ocenile, kako huda je bojna rana, so ženske ranjenega bojevnika nahranile z juho iz pora, čebule in drugih zelišč. Če je bilo juho moč zavohati skozi rano, je bila ta pregloboka, da bi jo bilo moč zakrpati.

Najbolj čislano orožje vikingov je bil dolg meč, ki so ga vikingi neredko poimenovali in se je dedoval iz generacije v generacijo.

Vikinške čelade z rogovi so novodobna izmišljotina, ki je domnevno zrasla na zelniku slikarjev v 19. stoletju.

Angleško govoreči narodi še danes uporabljajo vikinška imena za nekatere dneve in sicer Tuesday (torek; Tyrov dan, po bogu Tyru, ki je bil v nordijski mitoligiji bog bitk in vojne), Thursday (četrtek; Thorov dan, po Thoru, bogu groma), Friday (petek; Freyin dan, po Freyji, boginja plodnosti, ljubezni, spolnosti, vojne, prerokb in privlačnosti).

Beseda viking v stari nordijščini pomeni piratski napad.

Življenje vikingov je približala priljubljena serija Vikingi, ki navdušuje tako gledalce kot kritike. Vse sezone si lahko ogledate na VOYO.